Še pred mesecem ali dvema, čeravno v stanju popolnega “lock-downa”, je zgoraj upodobljena šala delovala ravno kot to: neizmeren vir zabave in pokazatelj širine človeškega duha, ki tudi v najhujših okoliščinah najde smisel in voljo za preživetje. Tudi sicer imajo na Hrvaškem bogate, zgodovinsko pogojene, izkušnje s karantenami, saj je do prve na evropskih tleh prišlo prav v Dubrovniški republiki, čeravno pojem izhaja iz beneške opredelitve “štiridesetih dni”, kolikor so ladje s tovorom morale čakati na izkrcanje. Kar pa je praksa, ki jo je kraljica Jadrana (Benetke) prevzela od jadranskega kralja (Dubrovnika).
Zdaj pa se je zgodilo, da sta zadnji veliki žarišči, zadnja izbruha ravno v samostanu v Đakovu, ki velja za hrvaški Vatikan ter letnemu času in navadam mladih bolj primerno- v zagrebških nočnih klubih. Kaj torej pravijo zadnja poročila hrvaških dominantnih medijev?
Kot poročata Jutarnji in Večernji list so v zadnjih 24-ih urah na hrvaškem Inštitutu za javno zdravje testirali 399 ljudi, potrjenih pa je bilo 39 primerov okužbe, tako da je število trenutno aktivnih primerov v Zagrebu 138. Podatke je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdila Sandra Šikić, namestnica direktorja Inštituta za javno zdravje “Dr. Andrija Štampar ”.
Vir okužb v prestolnici sosednje države predstavljajo nočni klubi, samo včeraj so poročali o 16-ih novih primerih. Še dve osebi sta se okužili v telovadnicah. Nekateri na novo okuženi so tesni stiki prej okuženih ljudi, pri nekaterih pa še ni mogoče ugotoviti, kako so se okužili. V Zagrebu je trenutno v samoizolaciji kar 838 oseb, ki bi lahko postale kužne, je pa res, da hrvaška metropola šteje več kot milijon prebivalcev oz. skoraj četrtino vsega hrvaškega prebivalstva. “Vir novih okužb so resnično večinoma nočni klubi,” je še potrdila Šikićeva, “zato pozdravljamo nadzor potencialnih novih žarišč, ki se je že začel, kar je zagotovo prvi korak v boju proti širjenju te bolezni.”
V Đakovu so se okužili še najmlajši in to v vrtcu, ki so ga vodile nune iz samostana, ki je žarišče okužb, odkar so se vanj z misije po Kosovu in Albaniji vrnile nekatere od njih. Samo včeraj so od tam poročali o 7-ih na novo okuženih otrocih.
Kako bo v luči prihajajočih volitev ukrepala Plenkovićeva vlada?!
Čeprav je število vseh na novo okuženih na Hrvaškem v zadnjem tednu doseglo tiste iz aprila, ko je bila celotna država na vrhuncu epidemije, je vlada večkrat izjavila, da novih karanten ne bo. V samoizolaciji se trenutno nahaja 2363 oseb, Hrvaška pa od izbruha bolezni beleži 107 preminulih, kar jo uvršča v sam vrh držav, ki so se uspešno spopadle s pandemijo. Hrvaški mediji- sicer neuradno- navajajo, da na petkovem sestanku premierja Andreja Plenkovića z znanstveniki in strokovnjaki, zbranimi v Znanstvenem svetu za boj proti pandemiji koronavirusa Vlade Republike Hrvaške, možnost uvedbe nove karantene sploh ni bila obravnavana.
Namesto tega bo poudarek na strategiji sledenja stikov, tako imenovani hitri identifikaciji okuženih in njihovih stikov, ki pripelje do samoizolacije. Skratka: namesto “strategije kladiva”, ki jo je spomladi uporabila za čim hitrejše preprečevanje širjenja koronavirusa, se je Hrvaška odločila za “strategijo plesa”, ki ji nekateri pravijo tudi “sobivanje z virusom”. V tej strategiji je velik poudarek na osebni odgovornosti vsakega posameznika.
Vendar pa je v sedanji fazi “soobstoja koronavirusa” še vedno poudarek na skrbi za domove za ostarele, predvsem da bi se izognili italijanskemu scenariju množičnega prodiranja virusa SARS-CoV-2 v take ustanove.
Čeravno Hrvaška k sebi vabi evropske turiste in jo je na seznam ti. zelenih držav, ki ne predstavljajo zdravstvene grožnje, kot zadnja v nizu dodala še Velika Britanija ( ki bo v ta namen sprostila letalski promet med omenjenima državama), pa vodilni hrvaški strokovnjaki svoje državljane pozivajo, da izven državnih meja ne potujejo po nepotrebnem. “Apeliram na negovalce in javne uslužbence, naj ne potujejo! Še posebej čez mejo, vsaj dokler se ne stabilizirajo trenutne razmere glede širjenja koronavirusa,” je dejal epidemiolog dr. Branko Kolarić, redni profesor na Univerzi na Reki in član omenjenega znanstvenega sveta Vlade Republike Hrvaške.
Aljoša Dragaš
mariborski Odmev 
Oddajte komentar