Ko Fajon na jago gre!

Fajonova je do sedaj vedno, vselej in povsod nagovarjala samo zainteresirani del javnosti, evropske volitve pa so- roko na srce- v zavesti povprečnega slovenskega volilca nekje daleč zadaj; če sploh so. Zdaj, po neuspešni zgodnjepomladni Šarčevi kalkulaciji, pa je stopila na vedno spolzka tla domačega političnega parketa.

Da se je Tanja Fajon na zadnjih “evropskih volitvah” zlahka ponovno uvrstila med poslance EP, ki prihajajo iz Slovenije, ni bilo nikakršno presenečenje. Krasita jo lep glas, eleganca, premišljenost, politično- medijska kilometrina ( oddelana pri najbolj izpostavljenih ustanovah) in preudarnost pri nagovoru javnosti.

Tu pa že nastopi prva težava: Fajonova je do sedaj vedno, vselej in povsod nagovarjala samo zainteresirani del javnosti, evropske volitve pa so- roko na srce- v zavesti povprečnega slovenskega volilca nekje daleč zadaj; če sploh so. Zdaj, po neuspešni zgodnjepomladni Šarčevi kalkulaciji in ko murgeljski hudič v sili še rdečeburžujske muhe žre, pa je stopila na vedno spolzka tla domačega političnega parketa. Kjer praviloma poteka “ne boj, mesarsko klanje”. In če smo že pri “podguznih” muhah: teh je ogromno, skoraj 30 000 tisoč, s skoraj milijardo eurov proračunske obremenitve, dreka pa se je nabralo toliko, da je očiščenje hlevov praktično neizvedljivo.

Da bi torej- in preden se podam k opisu zaporedja dogajanja- razumeli njen včerajšnji promocijski obisk Maribora, je treba biti pozoren predvsem na dvoje: 1.) petkovo dogajanje na mariborski verziji Protestivala, ki ga je ravno tako promocijsko obiskal “žvižgač” Ivan Gale in kar lahko – sploh glede na tam prisotne operativce- zlahka pripišemo Šarčevemu naskoku na mesto ob Dravi in 2.) objavo na FB profilu Tanje Fajon, v kateri- v zdaj že prepoznavnem stilu- natrosi nekaj puhlic sočustvovanja z Mariborčani, kjer da “so možnosti ljudi bistveno manjše kot možnosti ljudi v Ljubljani” in da je zato treba “drugače”.

Pustimo zdaj ob strani, da so režiserji “spontanega” srečanja najbrž ravno zato enega od udeležencev oblekli v dres/majico NK Maribor in se posvetimo ravno temu: režiji samega dogajanja in sublimni sporočilnosti objave na omrežju FB, ki simbolno sovpada z vsemi objavami Tanje Fajon na omrežju TW včerajšnjega dne. Kaj se je torej zgodilo?!

Režiserji “spontanega” druženja “Mariborčanov” so popolnoma “pozabili” na resnično socialno stanje mesta.

Vrsta naključij me je pripeljala pred dveri Vetrinjskega dvora, v katerem se je odvilo omenjeno srečanje, ki so ga tisti pripadniki stranke, ki so ravno tako ostali zunaj ali pa so se raztepli po okoliških pivskih terasah, opredelili kot “območni zbor območne enote”.

Res ne bi vedel, kako je bilo na stvari, zato predvidevam, da so- za razliko od mene in meni podobnih- pred vrati ostali zaradi organizacijskih razlogov. Ob tem je treba priznati, da so bili posebej pazljivi na varnostno razdaljo, kar je kost, ki jo v zvezi s petkovimi kolesarjenji in shodi tako radi glodajo nedominantni mediji. Prav tako je bilo ob vstopu v hodnik, ki vodi na prizorišče, na voljo razkužilo, ki ga je uporabila večina vstopajočih, s Tanjo Fajon na čelu.

Tanja Fajon v eksistencialistični mariborski epizodi “Za zaprtimi vrati”

Vendarle ostaja nesprejemljivo, da organizatorji mimoidočim in zunaj stoječim tako arogantno zaprejo vrata pred nosom in jim onemogočijo pogled oz. zaznavo dogodka, ki je bil navsezadnje promotivne narave. Glede na to, da so bili med izvajalci znani lentarski obrazi, pa seveda tako početje niti najmanj ne čudi, saj znajo slednji Mariborčanom- ki tako dogajanje navsezadnje plačujejo- zastreti pogled celo na tonske vaje glasbenih velikanov regije, pa čeravno se slednji nahajajo na desetine metrov vstran.

Uvid v dogajanje za zaprtimi vrati je torej dala že omenjena objava na FB strani Tanje Fajon; tisti pravi, ne ponarejeni oz. ugrabljeni, o kateri je bilo v medijih govora pred dnevi. Na fotografiji docela promotivne narave- posnete iz zgornjega, visokega rakurza, malodane ptičje perspektive- vidimo stoječo in z odra, med “ljudstvo”, sestopljeno voditeljico stranke SD, okoli nje pa zainteresirano “javnost”, sedečo v polkrogu in na primerni medsebojni razdalji.

Kar nam fotografija sama po sebi ne izda, je dejstvo, da gre pretežno za srečanje strankarskih pripadnikov, aktivistov in simpatizerjev. Fajonova ima prekrižane roke in čeravno te praviloma izdajajo pozo človeka, ki se brani, znanje o neverbalni komunikacij pove, da gre včasih tudi za ljudi, ki so v javnosti bodisi sami, bodisi se počutijo osamljene, izpostavljene in posledično ranljive. Naj ob tem omenim, da gre v bistvu za edino objavo s tega srečanja na FB profilih bodisi izpostavljenih članov stranke SD bodisi njihovih podružnic.

A me razumete? Če se ti gre res za usodo deprivilegiranih, termina ne oddelaš, nakar odbrziš nazaj v “prestolnico”, s sicer opravičujočim razlogom ( nastop v večernji tv oddaji na nacionalki)! Potem pa to še zabeliš s suhoparnim PR sporočilom, v vidu objave, ki se pač spodobi in je ravno tako tudi intonirana; s priložnostno mislijo.

Ampak… to je pač Tanja Fajon, kot jo dojema tukajšnja javnost: priložnostna figura, ki se ji naskok na oblast lahko posreči, zelo verjetno pa se ji ne bo. Vedno zato ostaja tolažilna nagrada: homogenizacija lastnega (preostalega) volilnega telesa, kar je ravno tisto, kar sporoča fotografija.

Kaj so medtem počeli ostali vidnejši člani stranke SD?!

Pred Vetrinjskim dvorom, v katerem sicer vedri in oblači lokalna post-vstajniška kulturniška kasta, je bilo videti kar nekaj znanih obrazov. Mojo pozornost je sicer že na daleč pritegnil nekdanji in dokaj priljubljeni mariborski župan Boris Sović, po katerem se kolca prenekateremu Mariborčanu in Mariborčanki, ki pa je, žal, pohitel na prizorišče, še preden sem se mu utegnil približati.

Če dam duhovičenje- s katerim je lokalno SD-jevsko omrežje, ojačano z ljubljansko centralo, skušalo k debati pritegniti še koga- na stran, je vse funkcioniralo dokaj spontano in dajalo vtis simpatičnosti. Potem pa je lokalna mladenka, sicer všečna in odeta v usnjeno mini-obleko, na mojo prisotnost opozorila znamenitega “doktorja nestrpnosti”, Jerneja Štromajerja, in opisano stanje duha bi se kmalu sprevrglo v svoje nasprotje. Priložnostnemu “telefonskemu” fotografiranju- za dogodek pravzaprav sploh nisem vedel, čeravno sem relativno dobro obveščen- je sledilo enako z “nasprotne” strani, kar pa – razen neprijetnega občutka paranoje– ni pretirano vplivalo na potek dogajanja, saj se je srečanje kmalu pričelo, nanj pa je odneslo tudi nekdanjega odstopljenega (ne)kulturnega ministra, Dejana Prešička.

Kot že omenjeno, so se aktivisti in nekateri vidnejši člani stranke preselili na terase bližnjih gostinskih lokalov, kjer so počakali na zaključek srečanja in odhod “voditeljice” Fajonove. Izpostavil bi nervozno postopanje nekdanjega vstajniškega Fištravčevega županskega protikandidata, Matevža Frangeža, ki že na daleč daje vtis tipičnega privilegiranca rdečeburžujske kaste in ki se je smukal po bližnjih mariborskih trgih ter ravno tako nervozno reakcijo dr. Jerneja Štromajerja, za katerega bi se- v kolikor bi SD-jevske domneve o janšističnem podtaknjencu v resnici kaj veljale- zlahka javno vprašal ali se je med samim srečanjem podal proti stavbi Večera, da bi neposredno diktiral vsebino poročila.

Spomnimo: stranka SD preko naveze Hakl- Pomgrad dejansko kontrolira nekoč drugi največji slovenski časnik; vsaj taka je v javnosti splošno sprejeta percepcija. Tako pa raje zapišem- in kar je najbrž bližje resnici- da ga je tja z bližnje gostinske terase odnesla zatopljenost v telefonski pogovor.

Če bi nekatere vidne predstavnike stranke SD malo manj dajala paranoja in občutek ogroženosti, tudi ne bi bilo nič narobe.

Pravzaprav je bil odhod udeležencev s shoda bolj pomenljiv kot prihod nanj. Fajonova se je- preden bo simpatizerjem pomahala v slovo- z njega napotila v družbi “mariborskega” rafalno- gostobesednega poslanca Franca Trčka, ki je sicer še eno rdečeburžujsko kukavičje jajce za tukajšnjo javnost in zelo verjetno posledica dogovorjene konkurence na relaciji “Levica- SD”. Do konca večera se pravzaprav ne bo zgodilo nič spektakularnega, kar od togih SD-jevcev v bistvu niti ne gre pričakovati.

Morda je še najbolj zanimivo, da se je omizje utaborilo na gostinskem vrtu pomenljivega imena ( “Marpurgi”), kjer se je izbrancem slednjič pridružila še mariborska podžupanja Alenka Iskra. Na simbolnem nivoju to pomeni, da gre za odmik od radikalnega govoričenja Fajonove, namenjenega dvorjenju pripadnikom skrajne levice, k levi sredini, bolj meščanskemu jedru. Konkretno pa, da je najbrž vse skupaj res samo milozvočna predstava za javnost, v ozadju pa so interesi. In denar. Samo denar.

Več o ozadju sicer kmalu, v kolumni delovno naslovljeni kot “Zakaj Tanja Fajon sploh rine v Maribor, s katerim- razen Arsenovića- nima ene same skupne točke?!” Pa da vidimo, kako bi lahko bilo na stvari; zdaj, ko je Fajonova kot nujno zgolj oddelala mariborsko epizodo, že kaki dve uri po njej pa ponovno bruhala ogenj v edini smeri, ki jo zadnje čase zaznava in na katero troši svojo energijo: proti Janši.

Aljoša Dragaš

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s