Prebivalci zloglasnega kitajskega velemesta morajo ponovno ostati na svojih domovih, a tokrat ne gre za izbruh kakšne skrivnostne bolezni, ampak je mestne oblasti k razglasitvi oranžnega alarma prisilil kar dež, povzema pisanje britanskega Guardiana zagrebški Jutarnji list.
Oblasti neposlušni posamezniki tako poročajo o zdaj že standardni praksi kitajskih državnih medijev, katere obtožujejo načrtnega zmanjševanja obsega poplav, ki so jih povzročili nalivi, in poudarjanja oz. preveličevanja prizadevanj osebja nujnih služb. V omenjenih medijih tako z naslovnic kričijo fotografije vojakov, kako rešujejo državljane, ki brodijo po vodi, ki jim sega do pasu.
V noči iz nedelje na ponedeljek naj bi tako v Wuhanu padlo rekordnih 426 milimetrov dežja, še pišejo, drugo najvišjo stopnjo pripravljenosti (lestvica ima štiri stopnje) pa so razglasili takoj v ponedeljek zjutraj. Vreme v regiji naj bi se sicer v prihodnjih dneh še poslabšalo. Tako imenovani stoletni dež predvsem nanaša ogromne količine blata, neposredno pa je prizadel več kot 20 milijonov ljudi in povzročil skoraj 6 milijard eurov materialne škode.
Kitajski državni hidrometeorološki zavod je sicer objavil opozorilo o obilnem dežju za malodane neverjetnih prihodnjih 31 dni. “Takšnega v zadnjih letih le redko opažamo,” so na družbenem omrežju Weibo zapisali državni mediji. Kitajsko ministrstvo za krizne razmere trdi, da je zaradi dežja in poplav že umrlo ali pa je pogrešanih najmanj 121 ljudi in da so morali evakuirati več kot 875.000 ljudi, ki so jim ponudili začasne nastanitve.
Internetni uporabniki pa se medtem sprašujejo, zakaj se večina medijev pretvarja, kot da se vse skupaj sploh ne dogaja. “Zakaj naši uradni mediji ne povedo ničesar o hudih poplavah na jugu države,” je eden izmed njih zapisal na Weibu. “Poplave so kot tetovaže na koži – prekrijejo jo.” Mingbai Zhishi, neodvisni profil na družbenih spletnih platformah, je tako zapisal: “Na jugu divjajočih poplav ne bo tako hitro konec, pa vendar si nihče ne prizadeva, da bi o njih pisal, kot se je to počelo prej. Zelo in nenavadno tiho je.”
Poplavljenih je že več delov province Hubei, katere glavno mesto je nesrečni Wuhan. Pod vodo so prodajalne in shopping centri. Helen Hai, 25-letna prebivalka okrožja Changyang, ki se nahaja vzhodno od Wuhana, je opisala svoj preboj v urbano področje, ki je potekalo preko gorskih cest in mimo blatnih plazov. Brisalci na oknih sploh niso pomagali, pravi. “Bilo je, kot da sem slepa, kot da se vozim pod vodo,” je dejala Hai. “Dežuje neprestano, od jutra do večera. Bilo je srhljivo.”
Poplave so tako v središču mesta Tongren v provinci Guizhou ustvarile slap, evakuiranih pa je bilo tudi več kot 100.000 prebivalcev Chongqinga v provinci Sečuan. Kitajski predsednik Xi Jinping je sicer ljudstvo prvič nagovoril že 29. junija, ko je dejal, da je treba v boju proti poplavam najprej in predvsem upoštevati življenja ljudi.
Napori strokovnjaki so sicer usmerjeni k utrditvi oz. zmanjšanju pritiska na številne jezove na rekah na jugu in jugozahodu Kitajske; v regijah, ki so jih poplave najbolj prizadele. “To je zdaj že njihova tradicija. Nikoli ne povedo, kako in zakaj je prišlo do katastrofe,” je dejal kitajski hidrolog Wang Weiluo, pogost kritik upravljalcev hidroelektrarne Tri soteske na največji azijski reki Jangce. “Večina ljudi misli, da so poplave posledica slabega vremena, vendar jih dejansko povzročajo preobilni izpusti vode iz rezervoarjev hidroelektrarn.“
Wang trdi, da so resnične izgube verjetno večje od tistih, ki jih navajajo v uradnih poročilih, in opozarja, da je Kitajska podobno počela ob izbruhu epidemije koronavirusa.
Aljoša Dragaš
mariborski Odmev 
Oddajte komentar