Znani prvi obrisi ameriške obvolilne statistike

Malodane mantri, da je za- s strani dominantnih medijev razglašenega- novega predsednika ZDA glasovalo največ ljudi v zgodovini severno-ameriške velesile in sicer kar 75,1 volilcev, so se pridružili še drugi zanimivi statistični podatki. Pred vami je pregled najbolj zanimivih, zbranih iz različnih virov. 

Predsednika ZDA je letos izbiralo več kot 150 milijonov Američanov. Za Joeja Bidna, domnevnega zmagovalca, naj bi se opredelilo 50,6% slednjih, kar znese več kot 75,1 milijona glasov. Toliko jih ni osvojil niti njegov nekdaj nadrejeni, Barack Obama; spomnimo, za časa predsedovanja slednjega je Biden zasedal mesto podpredsednika ZDA. Tudi za Donalda Trumpa je glasovalo rekordno število volilcev– 47,7% volilnih glasov predstavlja več kot 70,8 milijona državljanov.

Motivi in medijsko potencirane vsebine

Photo by Brett Sayles on Pexels.com

Primarni motiv odhoda na volišča je bila gospodarska situacija ( 34%); kar 80 odstotkov teh, ki so v ospredje postavili ekonomske odnose, podpira še vedno aktualnega predsednika. Trump je bil tudi prvi izbor tistih, ki so se na volišča odpravili zaradi pripadnosti načelu “Law&Order”, kar v številkah pomeni, da sta “zakon in red” primarni motiv za dobrih 11% ameriških volilcev. Po drugi strani pa je Biden– kako nepresenetljivo, še posebej glede na prime-time teme dominantnih medijskih mrež- osvojil več kot 91% glasov tistih volilcev, ki so vprašanje domnevne rasne neenakosti ocenili kot najpomembnejši družbeni problem. Podatek o tem, kolikšen odstotek vseh volilcev predstavljajo slednji, v tem trenutku še ni dokončen.

Biden je prepričljiv zmagovalec tudi med tistimi, ki v prihodnosti od vladne administracije pričakujejo uveljavljanje politike ti. nacionalne enotnosti. K temu so dodali še zahtevo po boljši in bolj trezni presoji za državo pomembnih vprašanj. Kar zadeva volilne kampanje, so podatki sledeči: v zadnjem tednu le-teh se je za posameznega kandidata odločilo zgolj 5% Američanov, večina slednjih, natančneje 51 odstotkov, je nato glasovala za Trumpa. Še več, od 2% volivcev, ki so se za enega od kandidatov opredelili v zadnjih petih dneh, je Trumpa volilo kar 63% takih. Večina belopoltega prebivalstva je letos svoj glas namenila Donaldu Trumpu ( 55%), kar je občutna prednost v odnosu na Bidena, za katerega je glasovalo 43% slednjega.

Photo by cottonbro on Pexels.com

Pomenljivo nasprotje zato predstavlja dejstvo, da so belopolti moški pretežno glasovali za Bidna. Nekdanjega podpredsednika v Obamovi administraciji je ravno tako podprlo kar 62% demografskih skupin, ki praviloma spadajo v republikansko volilno bazo. Bidna je, denimo, podprlo tudi več žensk kot Hillary Clinton na prejšnjih volitvah 2016; osvojil je solidnih 57% glasov vseh glasujočih Američank. Tako imenovani Afroameričani (beri: temnopolti) so- najbrž podžgani z uličnim nasiljem in gibanjem BLM- ponovno dokazali svojo pripadnost Demokratom; kar 87% slednjih je glasovalo za Bidena, dočim jih je zgolj 11% svoj glas namenilo Trumpu.

Čeprav je treba priznati, da je za Trumpa glasovalo trikrat več temnopoltih kot pred štirimi leti, pa glasovi ti. rasnih manjšin še vedno predstavljajo hvaležno volilno bazo za demokrate, kar so severno-ameriški MSM, predvsem ob primeru George Floyd in že omenjenemu BLM, le še potencirali. Kar 67% ti. Hispanjolov ( prebivalcev, ki so po poreklu iz karibskega ali širšega srednje-ameriškega področja, tudi znanega kot “Mala Španija”) je tako glasovalo za demokratskega kandidata; primerjava z 31%, ki so glasovali za Trumpa, daje razmerje 2:1. Še bolj nazorne so posledice takšne politično-medijske sprege pri ti. “Azijcih”, ki sicer tvorijo samo 3% celotnega volilnega telesa ZDA: kar 64% jih je glasovalo za Bidena. Kamala Harris, temnopolta predsednica iz vrst ti. azijskih Američanov, se je torej izkazala za vrhusko vabo in dobitno kombinacijo.

Ta slika ima prazen alt atribut; ime datoteke je pexels-photo-1550337.jpeg

Ostanejo še “milenijci” oziroma ti. generacija Z, za katero so mnogi menili, da bo določila zmagovalca in upokojenci. V dobni skupini 18-29 let je Biden prejel večjo podporo kot Barack Obama leta 2008. Navkljub pandemiji covid-19, ki je samo v ZDA terjala več kot 250.000 življenj, je za Trumpa tudi tokrat glasovala več kot polovica Američanov v tretjem življenjskem obdobju. Vendar pa je prednost, ki je še leta 2016 v tej kategoriji znašala dobrih 10%, skopnela na zgolj 3%, kar analitike vodi do sklepa, da je mlačen odgovor na pandemijo predsedniku vzel precejšen davek.

(mbo)

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s