Ob koncu svetovnega dne spomina na žrtve holokavsta: kako naprej?

Kot vemo, po svetu danes obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta. Datum je 1. novembra 2005 na svojem zasedanju z resolucijo 60/7 izbrala in ga kot takega razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, v svetu pa se obeležuje od leta 2006 naprej.

27. januarja 1945 so vojaki sovjetske, kasneje ruske Rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau, v katerem so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so pred 76 leti vstopili v taborišče, so tam našli 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Rešili so lahko le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.

Dodatnih 58.000 taboriščnikov so nacisti ob begu pred ruskim prodorom iz taborišča poslali na ‘pohod smrti’, kjer jih je večina umrla; najbrž ni potrebo posebej omenjati zakaj in kako. Preživele so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije, iz kasnejših pisnih virov izvemo, da tudi v zloglasni Dachau ali v industrijske komplekse okoli večjih mest, kot je bil Augsburg.

Običajno slovesnost ob tem dnevu poteka na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Ob 76. obletnici osvoboditve pa so zaradi pandemije novega koronavirusa tudi slednjo preselili na splet. Letos bodo dogodek posvetili usodi otrok Auschwitza. V taborišču so namreč umorili več kot 200.000 otrok, osvoboditev pa jih je dočakalo okoli 700, piše na spletni strani muzeja.

Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi z drugih držav, pišejo pri 24ur.com.

Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.

Dejstvo je, da ima v moriji druge svetovne vojne ter letih pred njo in po njej malodane vsak evropski narod svoj Auschwitz: v širši regiji gre omeniti predvsem koncentracijsko taborišče Jasenovac na Hrvaškem, kjer je bilo ubitih med 50 in 70 tisoč ljudi ( do 40 tisoč srbskih, do 20 tisoč judovskih in do 15 tisoč hrvaških žrtev) in srbsko taborišče Banjica v Beogradu, kjer je bilo ubitih približno 10 tisoč ljudi, še 20 tisoč pa so jih od tam odpeljali v druga koncentracijska in uničevalna taborišča, kot so bili Mauthausen, Ravensbrueck in že omenjeni Auschwitz.

Prav Nedićev Beograd je bil tisti, ki se je na okupirani stari celini ponosno razglasil za “prvo Judenfrei mesto v Evropi”.

(photo by Pixabay on Pexels.com)

Na popis dodajmo še strahotni Dachau v bližini Muenchna na Bavarskem ( kjer je umrlo skoraj 200 000 ljudi, evidentirane pa so zgolj žrtve, ki so uradno umrle po prihodu v taborišče; številne so pobili, še preden so jih popisali in razporedili v taborišče ali podružnice) in že omenjeni Mauthausen v Avstriji v bližini Linza, ki velja za eno najstrašnejših taborišč.

Tam je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, med njimi 1500 Slovencev. Težko je v tem in takem kontekstu govoriti in pisati o zanimivostih, pa vendarle: kot navaja slovenska wikipedia je “v začetku maja 1945 poveljstvo zapustilo taborišče, da bi ušlo pred napredujočimi zavezniškimi silami, pri čemer pa kljub ukazu za razliko od drugih taborišč niso izvedli množičnega pokola jetnikov.”

Kako obeležiti holokavst? Enostavno: z ozaveščanjem in kulturno produkcijo!

Pregled dogodkov, ki jih ne gre zamuditi ne danes ne v prihodnjih dneh, začenjamo na HTV1, kjer bodo ob 21:00 predvajali znameniti ameriški film “Schindlerjev seznam”, ki ga najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Eden producentov filma, ovenčanega s številnimi oskarji, najprestižnejšimi filmskimi nagradami, je tudi Branko Lustig, hrvaško-židovskega porekla, ki je- za razliko od večine njegovih sorodnikov, tudi očeta- kot otrok sam preživel holokavst. Umrl je sredi novembra 2019 v Zagrebu.

Tv Slovenija bo na prvem programu ob 20:00 v ciklusu Film tedna zavrtela “Skrivnost svobode”. Gre za zgodbo o Bertholdu Beitzu, ki je rešil življenje 800 Judom. Iz napovednika izvemo, da je Berthold Beitz leta 1973 že več kot 20 let na čelu jeklarskega velikana Kruppa, ki se znajde pred finančnim zlomom. Podjetje želi rešiti z novim poslovnim pristopom, pri katerem mu pomaga Golo Mann. Ta med pisanjem odkriva zgodbo Beitza med vojno.

Iz programa “Šoa”, ki ga najdete na spletni strani mariborske Sinagoge ( sinagogamaribor.si) pa velja izpostaviti predvsem virtualni predavanji “Odilo Globočnik – njegova vloga v Tretjem rajhu in družinska grobnica v Radlachu“, o hierarhično gledano tretjemu klavcu v tretjem rajhu, ki je bil delno slovenskega porekla in ki bo na programu 29. januarja ob 19. uri ter “Okultizem v Tretjem rajhu – grad Wewelsburg, virtualna predstavitev digitalnega vodnika po gradu Wewelsburg, centrali SS“, ki bo na sporedu dan kasneje, 30. januarja ob isti uri. Po obeh se boste podali z avtorjem Mihaelom Tošem Toschem.

Med mnogimi drugimi, vsemi vrednimi ogleda, pa nikakor ne pozabimo tudi na jutrišnje (17:00) virtualno predavanje Borisa Hajdinjaka, posvečeno slovenskim žrtvam zloglasnega Auschwitza, z naslovom “Tu se je smrt utrudila do smrti…”: slovenske žrtve Auschwitza.


virtualno predavanje Mihaela Toša Toscha

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s