Bolje virus kot “SARSenović”: pohlepni mariborski župan si je slednjič omislil še radarje

Ko je srbo-komunistični izvoljenec, rdečeburžujski maziljenec in tajkunski protežiranec pred dobrima dvema letoma prevzel politično in moralno-etično najbolj odgovorno mesto v mestu, s(m)o se mnogi prijeli za glavo.

“Mesto” plus “mesto” namreč v tej enačbi ne pomeni več mesta, ampak ravno nasprotno: manj mesta in podrejanje tukajšnjega občestva malodane norim zasebnim poslovnim ambicijam trend-setterskega gostilničarja, ki je vmes napredoval do hotelirja, zatem pa- podrejajoč se lastnim poslovnim potrebam- mutiral še v politika.

Čas je, da nekdo temu egocentriku v imenu javnosti končno v obraz zabrusi, da mesto pripada vsem in da imajo meščani tudi druge, njemu tuje, potrebe. Pa da se ves svet ne vrti okoli namišljenega turizma in z njim povezanega kratkoročnega dobička. Da vsi ne jemo pizz in poziramo v izložbah njegovih lokalov ter ne izhajamo iz takosarske subkulture privilegiranih naslednikov.

In če smo že pri tem: za ensalade, chili con carne in saladase imamo tudi lepša in primernejša domača imena in jedi: solato (pa makar “z murko”), paprikaš in slanico.

Hočem povedati: to mesto bi zlahka- in najbrž celo dosti lažje- živelo tudi brez njegovega trend-setterstva, ni pa nujno, da ga bo preživelo.

Kdor ni spremljal včerajšnje izredne seje mariborskega mestnega sveta, bi si jo nujno moral ogledati. Na programu so bile scene, ki bi v prihodnosti morale postati učna lekcija politične (ne)kulture na družboslovnih študijskih smereh. Mariborski župan Aleksandar Saša Arsenović, ki je svojim zasebnim poslovnim potrebam- to zdaj že lahko zapišemo- podredil vso mesto, od proračuna do načrtovane spremembe družbenega utripa s spremembo prometnih tokov, je namreč skoraj popolnoma sebi v prid izkoristil karantenske ukrepe. Ni prvič in ni presenečenje.

Spomnimo: Arsenović je njemu podrejenemu Večeru– kar mu je sinoči kar v obraz navrgel mestni svetnik Miha Recek– in tamkajšnjemu uredniku Aljoši Peršaku pred časom že dejal, da “je karantena lahko tudi priložnost”, kar je slednji, če se ne motim, lizunsko pretvoril celo v naslovno misel takratnega intervjuja.

Da Arsenovićev mentalni sklop najbrž nima vgrajene empatične komponente, že dolgo ni več nobena in nikakršna skrivnost, pa vendar ni odveč ponovno opomniti, da je bila izjava podana ob lanskem, prvem valu epidemije.

Medtem, ko je večina za zidovi svojih stanovanj nestrpno čakala na kakršne koli vesti o nepredvidljivi bolezni, mask pa denimo ni bilo na spregled od nikoder, je Arsenović za PR potrebe po javnih podjetjih paradiral v FFP2 maski; ta-isti, ki jih je Avstrija komaj pred nekaj dnevi kot obvezne predpisala za svoje državljane in delavce-migrante, med katerimi sta prenekateri Mariborčan in Mariborčanka.

A za njegove poslovno-politične ambicije slednji itak niso pomembni; kvečjemu, če si po napornem proizvodnem delu ob koncu tedna v kakšnem njegovem lokalu “kaj privoščijo” in ob tem- navdušeni nad napredujočim zunanjim bliščem njegovega resorta- nevede plačujejo še njegovo, sicer na tak način brezplačno, predvolilno propagando. In ta- kot je zdaj večini jasno že kar nekaj časa- poteka od nekdanje Koroške ceste (zdaj neuradno “Korzo Arsenović”) do nekdanjega Lenta (zdaj “historičnega jedra” ali kako se že glasi tista propagandistična neumnost večerovskih tako imenovanih novinarjev).

Če bi bilo drugače, če bi Arsenović resnično izpolnjeval župansko, ne pa svoje poslanstvo, bi se gostilničarski trend-setter že ob izbruhu epidemije postavil drugače; v korist skupnosti, ne pa v svojo.

Pojasnimo: dokler so župani (ali pa načelniki) vseh Mariboru okoliških mest, vasi in zaselkov “muku mučili”, kako svojim ogroženim someščanom in sokrajanom zagotoviti nujno potrebno zaščito, ki bi jim omogočila vsaj minimalno mobilnost za zadovoljevanje osnovnih in nujnih življenjskih potreb in v ta namen organizirali celo delavnice nekdanjih šivilj… no, tačas je Arsenović v (najbrž) Počivalškovi že omenjeni maski nadziral lišpanje zasebnih nepremičninskih in javnih infrastrukturnih investicij, ki imajo namen Maribor spremeniti v “Arsenovićevo”.

Pa čeravno je bil ta-isti Maribor ne tako davno mo(go)čno središče prav tekstilne industrije, Arsenovićeva ekipa pa se nenehno sklicuje na zgodovinska dejstva in okoliščine. Počivalška seveda ne omenjam kar tako. Takrat (in kasneje, ob domnevni okužbi, med katero pa so ga pogosto videvali v prostorih Rožmarina in drugje) si je prislužil tudi porogljivi vzdevek “SARSenović”.

Kdor je to videl/vedel, ob spremljanju sinočnje izredne seje seveda ni bil niti najmanj presenečen; niti ob predstavitvi stališč in (kontra)argumentov, še najmanj pa- pozorno zdaj- ko je videl Arsenovića, kako s štopar’co v roki meri govorniški čas v razpravi sodelujočih.

Mestno politiko spremljam vrsto let, pa se ne spomnim, da bi kateri koli politik, kaj šele župan, kateremu koli sogovorniku dobesedno meril čas govora.

Kar seveda pomeni, da ga je- najbrž po vnaprej skrbno pripravljenem scenariju v trikotniku “Večer- Samo Peter Medved– Arsenović”- zanimala zgolj izvedba, ne pa tudi vsebina.

Vse do sedaj omenjeno, vključno s Počivalškom, je bilo seveda samo uvod v sinočnje trčenje s trpko mariborsko realnostjo, v kateri ni več prostora za nikogar razen Arsenovića. Mučno je bilo gledati, kako razumniško čast bojda univerzitetnega mesta brani zgolj nekaj mestnih svetnikov in svetnic ( že omenjeni Miha Recek, Matic Matjašič, Stojan Auer, Primož Juhart, Tatjana Frangež, deloma pa tudi Breda Čepe in Milan Mikl in ki prihajajo iz nazorsko različnih strank in list, na kar ni odveč spomniti), na drugi strani pa smo imeli celo paleto tistih, ki so dobesedno slinili pred obličjem “Pohorskega Zokija” in neumorno in neutrudno papagajsko ponavljali, kako lep, da je “obnovljeni trg”, kot bi bili na lokalnem lepotnem tekmovanju, bruhhh.

Ker bi za razlago Arsenovićevih (najbrž z Večerom in Pomgradom usklajenih) PR manevrov lahko tipkal “dvakrat do nezavesti”, dajmo raje izpostavit’, kar je bilo včeraj slišanega.

Občinska mašinerija- kar je s svojimi lahkomiselnimi izjavami potrdil sam župan- torej neumorno melje naprej. Osnova razvoja ostaja namišljeni turizem, ki je, tako mimogrede, s korona-krizo najbolj prizadeta storitvena panoga, katere okrevanje se bo merilo v letih.

Samo za ilustracijo: po napovedih najbolj cenjenih analitikov in z njimi povezanih vplivnih medijskih hiš, se bo letalsko prevozništvo na predkoronske pozicije in obseg poslovanja vrnilo še leto kasneje, kot je bila dosedanja napoved; predvidoma šele leta 2024, če ne celo leto kasneje. In vsi vemo, kaj se dogaja tako z mariborskim letališčem, kot slovenskim “vavčer” turizmom. Poleg tega pa turizem, naj navzven deluje še tako lepo, nima ravno velike dodane vrednosti.

Arsenović je sinoči nabijal o zaupanju na besedo, pozabil pa, da je slednjo že požrl, ko je lišpanje Koroške ceste prilagodil zasebnim poslovnim apetitom, ki so, žal, zgolj uvod v njegovo poslovno orgijanje.

Tu v igro vstopi Počivalšek, “Počivavčer”, po novem “Zdravko Vodopivec” in njegova ideja in izvedba ti. turističnega holdinga. Hrabrosti in neprizanesljivosti že omenjenega svetnika Mihe Recka, pa tudi Matica Matjašiča, se imamo zahvaliti, da je nekdo končno na glas butnil, kar je javna skrivnost že dolgo časa: da se z mestnimi proračunskimi sredstvi – in pod krinko obnove mestnega jedra- neposredni okoliš županovih zasebnih nepremičninskih investicij lišpa zato, da bi se kasneje dražje preprodal. Domnevno nazaj državi, kot se je nekoč nazaj nekdanjemu lastniku že prodala neka oblačilna blagovna znamka.

In kot bi to ne bilo vse, so tukaj še spremenjeni prometni tokovi, ki so pod krinko “sledenja evropskim direktivam” pravzaprav (ne)spretni manever, kako realizirati “Arsenovićevo varianto B”, ki nosi kodni naziv “MB Mariahilfer strasse”. Na ta način bi interesni Rožmarinski klan mestne tokove z Gosposke, Slovenske in Partizanske ceste ter pripadajočih trgov preusmeril “voždu” pred vrata: na Glavni trg in njemu pripadajočo Koroško cesto, od koder v teh dneh na cesto prefinjeno mečejo vse najemnike, katerih profil in dejavnosti ne ustrezajo kapitalski agendi podmladka rdečih buržujev.

Seveda ob tem nikar ne pozabimo na “obnovo” (beri: prilagajanje) Vojašniškega in Vodnikovega trga ter ožjega območja nekdanje tržnice (dobro ste prebrali: nekdanje je načrtovano), kjer bi se na tak način v najslabšem primeru zagotovil prepotrebni vrvež za “experience” doživetja Arsenovićevih morebitnih butičnih gostov v njegovih butičnih hotelih; v kolikor bodo sploh še njegovi.

Postopna likvidacija Festivala Lent in njegova re-lokacija na omenjeno področje sta samo uvod v popolno podrejanje Lenta, kjer bi si Arsenović na tak način, najbrž v dogovoru s tamkajšnjimi trenutnimi gostinci, ustvaril dodaten agitacijski prostor in posledično tudi trajno volilno bazo, ki trenutno zajema zgolj rdečeburžujsko potomstvo, skoncentrirano na levem bregu. No, kdo zdaj razdvaja; Janša ali Arsenović?!

Kar nas seveda pripelje do konca tokratnega zapisa, ki se preprosto glasi: kdo bo vse to plačal?! Odgovor je sila preprost: “Mariborčani!” Tudi, ko Arsenović s pomočjo medijske mašinerija nabija, da gre za “evropska sredstva”, so to nenazadnje skupna sredstva in Slovenija je, spomnimo, že kar nekaj časa ti. neto plačnica. Eno je, ko se nekaj lepo sliši, nekaj čisto drugega pa gola dejstva in kruta realnost.

Lišpanje nastajajočega Arsenovićevega obdravskega resorta bodo pod devizo “Da bomo fsaj nekaj ‘meli!” plačali vsi Mariborčani in Mariborčanke. Z zdravstvenih domov medtem odpadajo žaluzije.

Večina stroke, ki o tem trenutno zgolj šepeta, meni, da holding predstavlja uslugo Arsenovićevi pregovorni, a domnevni, obsedenosti z nadzorom. Takim pravimo še “control freak”.

Da z Arsenovićevo javno komunikacijo ni vse, kot bi moralo biti, pa potrjujejo tudi sinočnje malodane zaključne besede “razprave”, ko je najprej butnil, da “seveda radarji bodo, kot so v vsakem normalnem mestu”, kasneje pa še, da “ne namerava prevzemati odgovornosti, če bo tam ( pred šolami in na ulicah, ki se zaradi zaprtja Koroške ceste za promet dušijo v slednjem, op.avt.) kdo umrl, ker za to, če nekdo ne zna vozit’, pa on res ne misli prevzemat’ odgovornosti” ( ali nekaj zelo podobnega; dostopno pri pribl. 1:37:10 posnetka včerajšnje izredne seje).

Njegova prva nepremišljena pripomba seveda potrjuje, da Arsenović mesto Maribor doživlja kot poligon za realizacijo svojih malodane težko verjetnih zasebnih poslovnih apetitov. In bankomat hkrati, kar je še bolj pomembno, zato naj nikar ne čudi, da mu je mestni svetnik Miha Recek navrgel, naj si raje nabavi Monopoly. Pa tega, da namerava trenutna občinska garnitura z izsilitvijo gradnje tunela pod mestom in v dogovoru s Pomgradom najverjetneje reševati Večer, za kar bi spet račun izstavili meščanom, sploh še omenili nismo.

Druga, šokantna, pa, da Arsenovića v Mariboru zanima zgolj Arsenović, ne pa tudi someščani, njihove potrebe in pričakovanja, občestvo kot tako.

V tem trenutku se zdi, da med pro-arsenovićevsko propagandistično mašinerijo (pomgradovski Večer, globoki državi podrejeni MSM, na čelu z RTV SLO ter vrsti od oglaševanja odvisnih lokalnih medijev) na eni strani in trpko realnostjo in večinskim mariborskim plebsom na drugi strani stojita zgolj mariborski Odmev in “nori” Dragaš.

Ki pa ta-istim javno sporoča, da Maribor “historično jedro” že ima, tako pristno, neponarejeno in da naj se kaj sprehodijo po Gosposki, Trgu svobode in okrog mariborskega gradu. Lepo, ne? Bruhhh.

In da trenutno največji in najbolj viden “uspeh” Arsenovićevega delovanja izven meja njegovega nastajajočega obdravskega resorta predstavlja odstranitev odpadajočih žaluzij z zdravstvenega doma na Jezdarski ulici, ki naj bi bil sprva predviden za covid-ambulanto.

V dveh letih in nekaj mesecih vladanja je to res zavidanja vredno. Najbrž se tega podzavestno tudi zaveda, zato tako manično vgrajuje preostale granitne kocke v vsak kvadratni meter ulice, ki je na razpolago. Leta 2022 se utegne ponoviti leto 2012.

Aljoša Dragaš

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s