Ko si roki podata naravni katastrofi: na Hrvaškem v teh dneh žalostni obletnici epidemije in rušilnega potresa v Zagrebu

“Bil je prvi dan ustavitve javnega prevoza v Zagrebu, tri dni pred tem pa je bila razglašena popolna karantena; kavarne in klubi so bili zaprti, število na novo okuženih s koronavirusom je bilo 128, z naslovnice Jutarnjega lista z dne 22.3.2020 pa je kričalo: “Prelomni trenutek: v dveh dneh 100% več okuženih”.

Tako je obletnico zelo močnega, katastrofalnega zagrebškega potresa danes pričel tamkajšnji časnik Jutarnji list. Bila je nedelja, ko je med 6. in 7. uro zjutraj v središču mesta ponavadi velika gneča, saj se domov iz številnih nočnih klubov vračajo predvsem mladi.

Takšnega Zagreba in takšnih zagrebških nedelj in juter se spominja tudi pisec teh vrstic. Tistega dne pa je bilo vse drugače; edina vez z zagrebškim delom naše družine- tako opevane mobilne telefonske zveze- je bila pretrgana.

“Tokrat pa je bil drugi pomladni dan zaradi epidemijskih razmer miren, pust in nenavadno hladen,” še pišejo pri JL. “Potres je zatresel ob 6 uri in 24 minut. Bil je izjemno močan, o tem ni bilo dvoma, a le redki so posumili, da utegne biti najmočnejši v zadnjih 140 letih.”

Potres je stresel tudi marsikoga v Sloveniji; nelagodje je bilo moč čutiti zlasti v Podravju in Zasavju, o njem pa so poročali tudi iz drugih delov Slovenije, kar pa naj niti najmanj ne čudi: potres ni bil eden, bila sta dva, vsega skupaj pa je bilo popotresnih sunkov več kot 30.

Potres v Zagrebu je bila vodilna vest tudi na najbolj obiskani slovenski info spletni strani.

Kronologija:

  • 6:24– Zagreb zatrese prvič, poročila o jakosti so različna in segajo od 5,5 pa vse do 6 stopnje po Richterjevi lestvici.
  • 6.33– v hrvaški prestolnici odmeva prvi požarni alarm, v ti. bolnišnici “Petrova”, po ulici, v kateri se nahaja. Trinajst minut po potresu, ki je po prvih takratnih poročilih vzel eno življenje, ranil pa najmanj 27 ljudi, v mestu odmevajo sirene.
  • 6.55– prva uradna poročila o potresu. Euromediteranski seizmološki center je poročal, da je imel ta moč 5,3 stopnje po Richterju, kar ga uvršča med močne potrese, epicenter pa je bil v sedem kilometrov oddaljenem Markuševcu.
  • V krajih okoli epicentra potresa (na območju Sljemena, zagrebškega ekvivalenta mariborskega Pohorja) je bilo približno 500 stavb poškodovanih do neuporabnosti. Tam je bil potres, kot so kasneje ugotovili statiki, močnejši in bolj uničujoč kot v Zagrebu, v najbolj prizadetem območju Gornje Stubice in v naselju Slani Potok pa skoraj ni bilo stavbe, ki ni bila poškodovana.
  • 7.01– območje Zagreba strese drugi potres z močjo 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Obstane sicer redek promet skozi središče mesta. Tega na posameznih območjih prekrivajo veliki kupi opeke, vsakovrstnega gradbenega materiala, odpadlih fasad in pretrganih električnih vodov tramvajskih prog. Ljudje so se pred stavbami zbirali v spalnih oblekah in pižamah in bežali na plano, kjer koli je bilo to mogoče.
  • Potres je najbolj prizadel Đorđićevo in Jurišićevo ulico v srčiki mesta, ti. Zeleni val in območje okoli muzeja Mimara. Povečini gre za secesijske stavbe, zgrajene v začetku 20. stoletja. V kleti stavbe na Đorđićevi 13 je greda pod seboj pokopala komaj 15-letno Anamarijo C., ki je dan zatem podlegla poškodbam.
Poškodbe znotraj hiš v zgodovinskem središču Zagreba.
  • Prav tako se je od zagrebške katedrale, simbola mesta, odlomil južni stolp. Odstraniti so morali tudi pozlačen križ, ki je krasil njegov vrh, del zvonika pa je bil porušen. Zagrebška katedrala je tako od potresa nižja za približno 15 metrov. Za prve intervencije je bilo takrat na voljo zgolj 160 komunalnih delavcev.
  • 7.28– iz stanovanja na Krajiški ulici evakuirajo predsednika republike Zorana Milanovića, deset minut kasneje pa Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) izda uradno opozorilo, v katerem Zagrebčane opozarja na “izogibanje stavbam, ne glede na to, ali so poškodovane ali ne. Oddaljite se od stebrov in vodov električne napeljave.”
  • 7.55– uradno izjavo poda Seizmološka služba Republike Hrvaške, ki korigira prvotne ocene. “V epicentru pri Markuševcu pri Zagrebu je bil zabeležen zelo močan potres. Po Richterju je bila magnituda potresa 5,5, intenzivnost v epicentru pa je dosegla VII. stopnjo MCS lestvice. Potres smo čutili po vsej Hrvaški. Na širšem epicentralnem območju potres je povzročil znatno škodo,” so še zapisali.
  • Kasneje je eden vodilnih hrvaških seizmologov prof. Zdravnik Marijan Herak je izjavil, da tak potres ni bil nepričakovan, presenečen pa je bil, da je bil žarišče v Markuševcu in ne v ti. Kašinskem razcepu. Žarišče velikega potresa, ki je Zagreb prizadel leta 1880, je bilo namreč prav tam. Potres je imel moč 6,0, kar pomeni, da je bil približno 20-krat močnejši od današnjega,” je takrat poudaril Herak.
Znamenita zagrebška katedrala je po potresu nižja za približno 15 metrov.

Celotna bilanca potresa je naslednja: od skupno 26.197 poškodovanih stavb je kar 9.642 družinskih hiš, kot delno ali popolnoma neprimerne za bivanje pa je bilo označenih 1900 stavb. Natančneje: 5,1 % je neuporabnih, 19,6 % začasno uporabnih, preostalih 75,3 % pa je še uporabnih objektov.

Nastala končna škoda je ocenjena na 86 milijard kun ali 11,5 milijarde evrov.

Kar zadeva izobraževalne ustanove, jih je bilo v Zagrebu poškodovanih 175, od tega 39 vrtcev, 89 osnovnih šol in 47 srednjih šol. Do konca lanskega leta so jih popravili 162 v skupni vrednosti 140 milijonov kun. Škoda na 13 preostalih stavbah (5 osnovnih in 5 srednjih šol, 2 ustanovi za umetnost in dijaški dom) je bistveno večja.

Za primerjavo: od OŠ Bukovac je ostala samo športna dvorana, med 18 kulturnih ustanov, kjer škoda presega pol milijona kun, pa sodijo tudi prestižne Koncertna dvorana Vatroslava Lisinskega, Kino Europa, Muzej mesta Zagreb, Etnografski muzej, Hrvaški prirodoslovni muzej, Hrvaški Sabor, pa tudi osrednja cerkev sv. Marka.

Prizori iz središča Zagreba so pred natanko letom dni ob porajajoči se epidemiji dodatno pretresli Evropo in svet.

Lani je bil na Hrvaškem sprejet Zakon o obnovi potresno poškodovanih stavb v zagrebški, krapinsko-zagorski in zagrebški županiji, ki je uvedel model, po katerem bo gradbeno obnovo stavb v višini 60 odstotkov financirala država, pa 20 odstotkov pa mesto Zagreb in lastniki nepremičnin.

Tistim z minimalno plačo in brez pomembnejših sredstev bo država (okrožje, mesto ali občina) v celoti financirala to prenovo.

Bolj slikovito: višina sredstev obnove je enaka 60 odstotkom državnega proračuna, s tem denarjem pa bi lahko zgradili 22 peljeških mostov z dostopnimi cestami.

Ob koncu operacij so gasilci našteli 6.523 intervencij, povezanih s potresi, od tega 689 požarov in 4.500 odstranitev dimnikov in streh. Na skupno 5.204 lokacijah je bilo zbranih 14.373 ton gradbenih odpadkov in 1.733 ton kosovnih odpadkov.

Tistega dne je bilo z novim koronavirusom na novo okuženih 254 ljudi, Zagreb pa je do konca slednjega prizadelo skupaj 30 potresov, med katerimi trije močnejši.

Rušilni potres v Petrinji in Sisku, ki sta od Zagreba oddaljena kakšnih 60 kilometrov, pa sta bila komaj na obzorju.

(po Jutarnjem listu priredil in dopolnil mbo)

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s