V svetovnih političnih in medijskih krogih, predvsem pa v Bruslju, še vedno odmeva domnevni protokolarni spodrsljaj, ki si ga je predvčerajšnjim privoščila uradna Ankara, ko je gostila obisk visokih predstavnikov Evropske unije.
Spomnimo: Charlesa Michela, predsednika Evropskega sveta, so posedli na stol zraven turškega predsednika Erdogana, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pa na nekoliko odmaknjen kavč.
Kar še bolj buri širšo evropsko javnost, je dejstvo, da se je incident skušal popolnoma zatajiti.
Kakor koli; Evropska komisija je včeraj poudarila, da bi morali predsednika Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije obravnavati enako, saj da je vloga Evropske komisije enakovredna vlogi Evropskega sveta.
Sedežni protokol bi moral biti popolnoma enak za vse, poudarjajo, za oba predsednika institucij Unije in turškega predsednika Erdogana.
V komisiji so še pojasnili, da je bilo srečanje pripravljeno po utečenih postopkih, vendar pa tudi, da predstavniki njihove protokolarne službe zaradi pandemije novega koronavirusa niso potovali v Ankaro, zato je treba o spodrsljajih povprašati turško stran.
Vendar pa vplivni evropski mediji ne popuščajo; ocene “spodrsljaja” se gibljejo med privoščljivostjo in zasmehovanjem na eni ter zgražanjem nad početjem morebitne prihodnje članice EU na drugi strani.
Neprijetna scena je, poudarja evropska javnost, vsebino pogovorov v Ankari pustila popolnoma v ozadju. Neupravičeno, saj so menda obravnavale težave ilegalnih migracij, napetosti med Turčijo in Ciprom ter Turčijo in Grčijo, predvsem pa nedavna odločitev Turčije, da nedavno izstopi iz Istanbulske/carigrajske konvencije.
Von der Leyen je takrat ostro kritizirala odločitev uradne Ankare in novodobnega turškega sultana Erdogana, kot ga še imenujejo kritiki in turška opozicija, ter pozvala k spoštovanju konvencije, ki da ščiti pravice žensk.
Predvideva se, da je prav to razlog nadvse podcenjujočega obravnavanja Von der Leynove med njenim obiskom v Turčiji.
Incident sproža tudi širše vprašanje ugleda institucij Unije; v kratkem obodbju gre za že drugi primer ponesrečene obravnave visokih predstavnikov Unije v nekaj mesecih.
Med obiskom visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella v Moskvi so namreč ruske oblasti izgnale več evropskih diplomatov, po drugi strani pa je nekaj evropskih poslancev pa je zaradi Borrellovega (ne)odziva zahtevalo njegov odstop.
Posredno sporočilo, ugibajo nekateri poznavalci, je po ruskem receptu poslala tudi Turčija, saj se je te dni tam končalo še eno množično sojenje vojakom, vpletenim v poskus državnega udara leta 2016.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je sodišče v Ankari na dosmrtni zapor obsodilo 22 nekdanjih pripadnikov vojske, tudi več nekdanjih visokih častnikov in sicer “zaradi vodilne vloge v neuspelem puču”.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar