“Superligaši” domnevno hoteli skrajšati igralni čas nogometnih tekem

Od sponzorjev so pričakovali približno 4 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več od trenutnega zaslužka v ligi prvakov.

Znanega je več o zakulisnem dogajanju v zvezi z nogometno “nadligo”. Načrti medtem že skorajda povsem propadle Superlige so vključevali omejevanje rasti plač igralcev na eni strani in razdeljevanje denarja iz naslova sponzorstva med najbogatejše nogometne klube na drugi strani, poroča The Financial Times.

Ta se pri tem sklicuje na tajne dokumente, v katere so imeli uvid njegovi novinarji. Model tako potrjuje, kar se je predvidevalo že dalj časa: da v celoti ustreza ameriškemu modelu organiziranja profesionalnih športnih tekmovanj v košarki ali ameriškem nogometu.

Londonski Times navaja, da je bila ena od možnosti skrajšanje trajanja tekem na manj kot 90 minut. Sliši se malodane neverjetno, a da je “90 minut predolgo”, naj bi izjavil prav Florentino Pérez, predsednik madridskega Reala, 13-kratnega evropskega prvaka. Dodal naj bi, da je treba narediti spremembe, da se nogomet ohrani. Meni, da bi bile krajše tekme bolj zanimive za mlade.

Pod krinko pandemije so se operativci ameriških finančnih kartelov skušali polastiti evropskega nogometa. Upor navijačev širom sveta je bil- navkljub trenutno praznim tribunam- neizbežen.

Zgornja meja plače igralcev bi bila 55 odstotkov dohodka kluba, zdaj pa se ta odstotek giblje med 70 in 80 odstotki. Upoštevana je bila tudi konsolidacija davkov, opredeljena pa klavzula, po kateri bi se »davek na izplačane plače obračunaval na podlagi 45%. V Španiji je stopnja višja kot v Italiji ali Angliji, s čimer bi se izognili razlikam v konkurenčnosti.

Od sponzorjev so pričakovali približno 4 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več od trenutnega zaslužka v Ligi prvakov, ki bi si ga delili po naslednjem ključu: 15 ustanoviteljev bi si delilo 32,5% teh prihodkov, dodatno enakovredno slabo tretjino pa bi si razdelilo vseh 20 udeležencev.

Nadaljnjih 20% bi bilo uvrščenih v sklad zaslug, ki bi se delil glede na dosežen uspeh v tekmovanju, zadnjih 15% pa bi bilo razdeljenih glede na obseg občinstva vsakega kluba, ki tekme spremlja prek katere koli platforme.

Razmerje razlike med najboljšim in najslabšim bi bilo 1,5. Za primerjavo: v španski La Ligi ta zdaj znaša 3,5. Sliše se pravično, a teh zneskov bi bili deležni zgolj elitni klubi, ki so že zdaj privilegirani. Ves izkupiček od vstopnic in sponzorskih pogodb bi ostal klubu.

Prazni evropski stadioni so- zagrmeli.

Za finančno izvedbo posla je stala zloglasna ameriška finančna institucija JPMorgan Chase, ki bi najverjetneje zagotovila tudi preostale sponzorje in oglaševalce. Paranoja? Niti ne!

Ed Woodward, zdaj že nekdanji izvršni podpredsednik Manchester Uniteda, je bil že leta 2017 fotografiran na poslovnem kosilu z Johnom W Henryjem, lastnikom Liverpoola. Slednjega so se udeležili še Ivan Gazidis, trenutni izvršni direktor AC Milana, pred tem londonskega Arsenala ter Avram in Joel Glazer, lastnika Manchester Uniteda.

Pri Timesu ocenjujejo, da se je prav tam začela graditi zgodba o Super ligi. Woodward je pred tem delal v JP Morgan. Pripišimo mnogim neznana dejstva: Gazidisu se je med prvimi uprla legenda hrvaškega, evropskega in svetovnega nogometa Zvonimir Boban, ki je raje odstopil iz vseh funkcij pri AC Milanu, kot pa da bi z njim še naprej sodeloval, najbolj predani navijači angleškega velikana Manchester Uniteda pa so Glazerju dobrodošlico izkazali s protesti, potem pa vrnili članske izkaznice in ustanovili klub United of Manchester, ki zdaj tekmuje v otoških nižjeligaških tekmovanjih.

(mbo)

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s