Niti gradnja dragih križark ni pomagala Nemcem

V Nemčiji sta v enem samem dnevu kar dve ladjedelniški družbi vložili zahtevo za stečaj. Vlada je ponudila finančno pomoč, če bi enako storili tudi lastniki, a so slednji ocenili, da posel v Nemčiji nima prihodnosti in jo zavrnili, poroča spletni portal Priznajem.hr.

Zahtevo za stečaj sta v ponedeljek objavili podjetji MV Werften in Lloyd-Werft, specializirani za gradnjo križark, trajektov in velikih jaht. Lloyd-Werftu so že dodelili stečajnega upravitelja.

Nemčija je sicer ena redkih preostalih evropskih držav, ki še imajo komercialne ladjedelnice. V skupino sodijo še Italija, Nizozemska in Hrvaška, vendar- z izjemo Hrvaške- vse že desetletja gradijo izključno drage jahte in križarke, saj je gradnja gospodarskih plovil v Evropi nedonosna zaradi visokih stroškov dela, energije in cene jekla.

Zdaj se zdi, da tudi orientacija na tržišče superluksuznih ladij- vrednih več kot milijardo dolarjev in kjer cena jekla ni tako kritična- ne zadostuje, da bi bilo ladjedelništvo donosno. Nekdanje ladjedelniške velesile (denimo Združeno kraljestvo in Švedska) so že v 80. letih prejšnjega stoletja dojele, da ta posel v Evropi nima več prihodnosti in so svoje komercialne ladjedelnice enostavno likvidirale.

Nemci za nastale razmere krivijo Azijce.

Sindikati so začetek tedna označili za “črn dan za nemško ladjedelništvo“. “Zgroženi smo, da se je to zgodilo,” je v ponedeljek dejal Daniel Friedrich, vodja sindikalne podružnice IG Metal. Razglasitev stečaja označuje neuspeh pogajanj med nemško zvezno vlado in oblastmi zvezne dežele Mecklenburg-Vorpormern na eni strani ter lastnikom Genting Hong Kong na drugi strani.

“Vlada je naredila vse, da prepreči bankrot”

Novi nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je krivdo za nelikvidnost prevalil na pleča krovnega azijskega podjetja. “Vlada je naredila vse, da bi preprečila stečaj MV Werftena in ohranila delovna mesta, a so lastniki zavrnili naše ponudbe pomoči. Rezultat je vložitev predloga za stečaj,” je dejal minister.

“Stečaj je težka novica za zaposlene in regijo,” je še povedal Habeck in dodal, da bodo zvezne in zvezne vlade vključene v sprejemanje odločitev o prihodnosti podjetij. Nemška vlada naj bi pomoč pogojevala s finančno zavezo lastnika, ki je možnost očitno zavrnil, ugotavlja agencija dpa.

Predsednik uprave hongkonškega podjetja Colin Au je pred kratkim- povsem nasprotno- dejal, da je njegovo podjetje nemški vladi oddalo štiri ponudbe za nadaljnje financiranje MV Welften, a so bile vse zavrnjene. Dpa poudarja, da je MV Werften uveljavljeno ime v regiji. V zadnjih 75 letih je podjetje dobavilo več kot 2500 turističnih, logističnih in raziskovalnih ladij ter izdelalo plovila, posebej opremljena za plovbo po Arktiki.

Gradnja velikih križark se najbrž dokončno poslavlja iz Evrope.

Na njihovih navozih je trenutno velika križarka, vredna 1,5 milijarde evrov, katere dokončanje je odvisno od zaprtja finančne konstrukcije. Leta 2016 je Genting Hong Kong sicer kupil ladjedelnice v Rostocku, Wismarju in Stralsundu kot logistične točke za oskrbo lastne flote.

Takrat je bila industrija križarjenj v razcvetu. Zato niti najmanj ne čudi, da je Genting Group, konglomerat malezijskega igralniškega magnata in milijarderja Lim Kok Thaya, podpiral Asian Tourist Group, ki je organiziral križarjenja pod blagovnimi znamkami Star Cruises, Dream Cruises, Crystal Cruises in Resorts World Manila.

A je Genting Hong Kong samo v letu 2020 utrpel izgubo v višini 1,72 milijarde dolarjev. V prvi polovici lanskega leta so se izgube sicer zmanjšale na 231 milijonov dolarjev, a lastniki očitno niso pripravljeni izgubljati milijard v nedogled, zato so se odločili, da preprosto izstopijo iz posla s križarkami.

Poleg nemških so velike izgube utrpele tudi južnokorejske ladjedelnice; tako je pred kratkim bankrotirala tudi največja in najbrž tehnološko najnaprednejša ladjedelnica na svetu Daewoo, ki so jo pripojili družbi Hyundai Shipyards.

(mbo)