Nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je bila izbrana na razpisu za vodenje Muzeje sodobne umetnosti v Zagrebu (MSU), je sinoči poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Hrvaški mediji nasprotno pišejo, da je bila omenjena na ta položaj šele predlagana. Upravni odbor MSU se je sicer res odločil, da za novo direktorico imenuje Zdenko Badovinac, a je predlog šele posredoval zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću. Ker je MSU v pristojnosti mesta Zagreb, končna odločitev ostaja v rokah župana.

Na razpis so se sicer prijavile še tri kandidatke- Snježana Pintarić, ki je ta muzej vodila že več mandatov, Vesna Meštrić (višja kustosinja muzeja, ki vodi Richterjevo zbirko) in Borka Bobovec, ki trenutno vodi Hrvaški muzej arhitekture. O kandidaturi je odločala tričlanska žirija pod vodstvom Ane Dević, ki je del skupine mednarodno priznanih kustosinj WHW.

MSU Zagreb (avtorica: Roberta F.; licenca: CC BY-SA 3.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8724451 )

Odstopila zaradi neodobravanja pritiskov Janševih kadrov na kulturnike?!

Hrvaško časopisje se pri poročanju sklicuje na spletni ArtForum, kar dela zgodbo posebej pomembno v luči aktualne politične situacije v Sloveniji. Tam namreč navajajo, da je Zdenka Badovinac s položaja vodje Moderne galerije “ob koncu leta 2020 morala odstopiti” in sicer “zaradi nestrinjanja z desno vlado. Gre za delo, ki ga je opravljala od leta 1993.”

Kot direktorica Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova se je Zdenka Badovinac potegovala še za en mandat, a ni uspela. Lanskega aprila jo je po 28 letih nasledil Aleš Vaupotič.

Nadalje hrvaški mediji navajajo, da Badovinčeva “uživa velik ugled med stroko, zato je eden najbolj znanih kustosov na svetu, danes pokojni Okwui Enwezor, Moderno galerijo v Ljubljani poimenoval “hiša, ki jo je ustvarila/osmislila Zdenka“. Med drugim je bila kustosinja Beneškega bienala,” še zapišejo o njej.

Če bo Badovinčeva potrjena, bo na mestu direktorice zamenjala Snježano Pintarić, ki je ustanovo vodila polnih šest mandatov in se je na razpis prijavila tudi tokrat. Izbor po mnenju poznavalcev pomeni težnjo k osvežitvi programa in dela ustanove. “Na novi funkciji v Zagrebu se bo soočala s številnimi težavami; nekatere so širši javnosti znane, druge ne, a po prvih odzivih na družbenih omrežjih je videti, da je dobršen del zaposlenih v tej ustanovi zadovoljnih z napovedano kadrovsko spremembo.”

Zdenka Badovinac je morala mesto vodje MG in +MSUM zapustiti zaradi nestrinjanja z Janševimi kadri, pišejo hrvaški mediji.

Po viharnih zdaj za MSU na obzorju lepši časi?

Za MSU so sicer že vse od odprtja nemirni, malodane viharni časi. Tako je denimo leta 2010– kmalu po odprtju ustanove, ki se je v tistem obdobju lahko pohvalila z rekordnimi obiski- HEP (Hrvaško elektrogospodarstvo) grozil z odklopom elektrike in ogrevanja, mesto pa je potem na hitro poravnalo zapadle obveznosti v višini pribl. 300.000 kun (40.000 EUR).

Kasneje je hrvaška vlada- predvidoma zaradi nenehnega sofinanciranja- zahtevala delni prenos lastništva na državo. Solastništvo sta potrdila takratni župan Bandić in tudi sam muzej, a se je uprla Mestna skupščina. Kasneje so v sklop muzeja uvrstili nekatere dodatne vsebine, kot je restavracija z zdravo prehrano, ipd., ki naj bi obiskovalce v ustanovi zadržala dlje časa. Omenjeno ni nč nenavadnega za te vrste ustanov tudi drugje po Evropi.

Mestna občina Zagreb muzeju letno nameni nekaj več kot dvajset milijonov kun, kar znese slabe tri milijone evrov. A gre večina denarja za stroške vzdrževanja in priložnostne honorarje. Za nakup vrednih umetniških del tako ostane (pre)malo denarja, posledično (pre)malo prostora za možnost resnejše produkcije sodobne umetnosti.

Vse to so težave, ki bodo čakale novo osebo na vodstvenem mestu. Ministrstvo za kulturo, še pišejo hrvaški mediji, sicer sodeluje pri financiranju muzejskih programov, sodobna dela pa se nasprotno odkupujejo predvsem s pomočjo sponzorjev.

Zbirka nazadnje zgrajenega zagrebškega muzeja sicer šteje dobrih 12.000 del hrvaških in tujih umetnikov. Nabor artefaktov- ki jih hranijo v muzeju, ki je poživil Novi Zagreb na desni obali Save in vanj vnesel dodatno vrednost- sega od sredine 20. stoletja do danes. Le-ti zastopajo številne medije; od slikarstva, kiparstva, risbe, grafike do fotografije, videa, filma, instalacij in spletne umetnosti.

(mbo)