Dolgo pričakovana razgrnitev uradnih rezultatov zadnjega popisa prebivalstva na Hrvaškem je potrdila domneve v javnosti: Hrvaška šteje slabe tri milijone in devetsto tisoč prebivalcev, kar je skoraj štiristo tisoč prebivalcev manj kot leta 2011.

Uradni številki sta sicer 3.888.529 (prebivalci) in 396.360 (primanjkljaj), pri čemer je največji padec števila prebivalcev v odnosu na prejšnji popis zabeležen v Vukovarsko-srijemski, Sisačko-moslavački in Brodsko-posavski županiji, najmanjši pa v mestu-županiji Zagrebu in Zagrebški županiji.

Vukovar in okolica sta v 10-ih letih izgubila nekaj več kot 35 tisoč prebivalcev oz. slabih 20 odstotkov v odnosu na popis iz leta 2011. Sisek in okolica sta izgubila slabih 32 tisoč prebivalcev (18,5%), Slavonski Brod in okolica pa skoraj 28 tisoč prebivalcev oz. 17,5 odstotkov. Rezultate lanskoletnega “Popisa prebivalstva, stanovanj in stanovanj 2021” je zdaj potrdil še Državni zavod za statistiko (DZS).

Pričakovano: največji padec prebivalstva beležijo v Vukovarju in okolici

Visok delež zmanjšanja števila prebivalcev v primerjavi z letom 2011 beležijo tudi v drugih ravninskih delih Hrvaške in sicer v Požeško-slavonski (17,45%) in Virovitičko-podravski županiji (16,71%). Tam je prebivalstva manj za približno 14 tisoč oseb ( Požega 13.614, Virovitica 14.176).

Najmanjši odliv prebivalstva- prav tako pričakovano- v Dalmaciji

Po drugi strani je do najmanjšega padca v odnosu na 2011. leto prišlo v Mestu Zagreb, ki ima poseben status med hrvaškimi županijami in kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto . Tam po najnovejših podatkih živi slabih 770 tisoč prebivalcev, kar je dobrih 20 tisoč oziroma 2,54% manj kot leta 2011.

Sledi Zagrebška županija (pravzaprav širša okolica Zagreba), ki šteje 301.206 prebivalcev, kar je 16.400 ali 5,16% manj kot leta 2011. Za boljšo predstavo: mesta v Slavoniji so izgubila prebivalcev v velikosti oz. obsegu Kranja, ostala hrvaška celinska oz. ravninska mesta pa za Novo Gorico. Prebivalstva je manj toliko, kot jih skupaj štejejo Ljubljana, Maribor in Nova Gorica.

Najmanjši upad prebivalstva beležijo v Dalmaciji. Ni težko ugotoviti zakaj.

Vendarle popis prebivalstva prinaša tudi dobro novico: odliv prebivalstva v Dalmaciji, pa tudi na splošno v obalnem pasu (Kvarner in Istra), je zanemarljiv in ga gre šteti med klasične migracijske vzorce oz. tokove, zatrjujejo strokovnjaki.

Med županije, ki so izgubile najmanj prebivalstva tako omenjeni popis uvršča Dubrovniško-neretvansko (115.862 prebivalcev oz. dobrih 5% manj) na skrajnem jugu Dalmacije in Zadarsko županijo (160.340 prebivalcev, prav tako dobrih 5% manj) na njenem skrajnem severu.

(mbo)