V relativni medijski tišini je hrvaški (in zaradi svoje specifične vloge najbolj znani nekdanji jugoslovanski) ladjar Jadrolinija v četrtek upihnil svojo 75. svečko.

1947. leta je bilo namreč z združitvijo več manjših ladjarjev ustanovljeno ladijsko podjetje Jadranska linijska plovidba. Sprva je njena flota štela 41 ladij, v 75-ih letih pa je bela flota skupaj (na)štela 184 ladij.

Hrvaški potniški ladjar se je v svojem dolgem življenju vseskozi prilagajal izzivom in zahtevam časa, piše hrvaški specializirani spletni portal Morski.hr. Bogate izkušnje in dolgoletna tradicija v kombinaciji s stalnimi vlaganji v razvoj poslovanja Jadrolinijo že več kot pol stoletja pozicionirajo kot vodilno v pomorskem potniškem prometu na Jadranu.

V letu 2022 Jadrolinija ohranja isto usmeritev in željo po napredku z vlaganjem v razvoj voznega parka, digitalizacijo poslovanja, razvoj storitev in sklepanje strateških partnerstev, zatrjujejo pri nacionalnem prevozniku. Leta 2022 njena flota pluje s 54 ladjami, od tega 10 katamaranov, 4 klasične potniške ladje, trije trajekti za mednarodno plovbo in 37 trajektov za lokalno plovbo.

Današnja flota Jadrolinije pluje na 37-ih lokalnih in dveh mednarodnih linijah, ki povezujejo hrvaško in italijansko obalo, v prihajajočem poletju pa se ji bo najbrž pridružila še tista do Albanije (Zadar-Drač), morda tudi dodatna v Italijo (plutje med Zadrom in Ancono so namreč do nadaljnjega- zaradi nerentabilnosti, povezane s pandemijo novega koronavirusa- ukinili).

Večino omenjenih vzdržuje 365 dni v letu, kar predstavlja ključno povezavo za številne otočane. V sezoni so najbolj obremenjene linije vzdrževane 24 ur na dan, s skoraj 600 izplutji dnevno. Kar pomeni, da je ladjarska družba državnega pomena, ki ima pomemben položaj pri oblikovanju hrvaške turistične ponudbe in odpira pot velikemu številu obiskovalcev hrvaške obale za oddih na jadranskih otokih.

Kako kaže s floto? V zadnjih 5-ih letih so se ji pridružili še štirje trajekti: Faros, Ugljan, Lošinj in Otok Pašman ter sodoben katamaran Jelena. “Trenutno potekajo dela za pripravo novih ladijskih projektov, ki bi vključevali zelene in hibridne tehnologije, v ta namen pa je sklenjeno sodelovanje z Lürssen Design Center Kvarner.

Manj mednarodnih, več domačih linij, menijo pri Jadroliniji.

Prav tako v zadnjih letih izstopajo vlaganja v digitalizacijo in posodobitev poslovanja. Delali smo tudi na razvoju komunikacije s potniki z uvedbo storitev, kot so rezervacije na trajektnih linijah in mobilne aplikacije mJadrolinija, v pripravi pa je nova, sodobna spletna stran,” pa je za reški Novi list ob 75-letnici delovanja povedal predsednik uprave Jadrolinije David Sopta.

Največja konkurenca v bodoče iz Hrvaške?

V preteklosti se je na Jadranu kot trajektni prevoznik že preizkusil konkurenčni ladjar; registriran v Splitu, a s skandinavskim kapitalom in plovilom. Ni trajalo dolgo.

Zdaj Ivan Pavlović, direktor splitskega Jadroplova, ki se ukvarja z čezoceansko plovbo, napoveduje gradnjo električnega trajekta, ki naj bi bil v napredni fazi izdelave pogodbene dokumentacije. Projektant je splitsko podjetje Classis, kapaciteta plovila pa bi bila tisoč potnikov in 156 avtomobilov.

Pri Jadroplovu podjetju, ki je v lasti dr. sc. Predraga Čudine, oblikovalca ladij s štiridesetletnimi izkušnjami, zaupajo, ker so prav za Jadrolinijo že zasnovali trajekt, Jadroplov pa z njimi že vrsto let sodeluje pri različnih projektih.

Takšna plovila potrebujejo prilagojena pristanišča, kar ni tako zahtevno, kot se sliši, poudarja Pavlović: “Polnili bi jih ponoči; v pristaniščih, kjer bi prenočili, polnjenje pa bi trajalo največ osem ur. Ocene pravijo, da bi bila cena tega energenta štirikrat nižja od cene trajektov, ki trenutno vzdržujejo te linije.”

So električni trajekti, kot so jih projektirali v Splitu, jadranski prizori prihodnosti? (foto: zajem zaslona SD)

Jadrolinija že ima odgovor: Sopta je napovedal izgradnjo šestih hibridnih plovil, kar je v hrvaškem Saboru potrdil tudi Oleg Butković, minister za morje, promet in infrastrukturo. “Te ladje bodo hibridne, torej bodo imele dizelske motorje in električne baterije. V pristaniščih bi pri plovbi in izstopu ter manevriranju uporabljali predvsem električni pogon, ki bi bistveno zmanjšal izpuste toplogrednih plinov,” je ministrove besede potrdil Sopta.

Poleg postopka javnega naročanja bo Jadrolinija začela načrtovati tri trajekte, prav tako hibridne, za območje Zadra, s prevozno zmogljivostjo okoli osemdeset vozil, v štirih letih pa je predviden tudi nakup manjše potniške ladje za progo, ki povezuje Šibenik z otoki.

(mbo)