Strabag je na razpisu ponudil ceno 1,71 milijarde kun brez DDV, najcenejša ponudba kitajskih gradbenikov pa je bila razglašena za prenizko. Natečaj za projekt je bil razpisan že 7. septembra 2020, ponudbe pa odprte 19. aprila lani.

Na Hrvaškem se tudi po gradnji mostu na Pelješac in avtoceste do Dubrovnika obeta kar nekaj izjemno pomembnih infrastrukturnih projektov. Mednje sodi tudi posodobitev železniškega omrežja.

Vrednost del naslovno omenjenega razpisa je bila ocenjena na dve milijardi kun (HRK), kar znese slabih 300 mio EUR. Ponuda Strabaga je bila drugouvrščena. Zmagala je tista kitajske družbe China Railway Eryuan Engineering v višini zgolj 1.285 mlrd HRK, ki je bila kot taka bistveno niža od preostalih 14-ih ponudb.

Bolj podrobno: kitajska ponudba je bila kar 37 odstotkov nižja od ocene vrednosti del, kar četrtino (25%) niža od Strabagove ponudbe ter 36% niža od vseh predanih ponudb.

Zaradi suma na amortizacijsko ceno je HŽ Infrastruktura po odpiranju ponudbe (in v skladu s hrvaškim Zakonom o javni nabavi) od Kitajcev konec lanskega aprila zahtevala razlago neobičajno ugodne ponudbe. Podrobna analiza je hrvaške naročnike pripeljala do sklepa, da gradnje po takšnem ceniku ni moč uspešno zaključiti.

A je tudi Strabag moral dokazati upravičenost nekaterih ponujenih cen. Za nameček je bila družba v Avstriji že leta 2014 obtožena kartelnega združevanja/delovanja, zato je morala dokazati korektivne ukrepe znotraj podjetja. Kar 200 potrdil o nekaznovanosti za vodilne osebe družbe je bilo potrebnih za verodostojnost.

Tako si je za propagandistične potrebe Nova24TV lani izposodila infografiko
zagrebškega Jutarnjega lista.
Do podpisa pogodbe pa je, kot je bilo v slovenskem primeru gradnje "drugega tira", še daleč. Pričakujejo se pritožbe kitajske pa tudi turške družbe Kolin Insaat Turizm Sanayi Ve Ticaret, ki je za gradnjo zaračunala 1,725 ​​mlrd HRK. 

Še večjo težavo predstavljajo ponujene cene, ki so bile oblikovane pred več kot devetimi meseci, vmes pa je prišlo do večjih podražitev materialov. Po nekaterih ocenah bi cena gradnja proge zdaj znašala dobrih 15 odstotkov več.

Prometno-upravljalske in varnostno-signalne sisteme bo na omenjenem odseku proge vgradil hrvaško-italijanski konzorcij Končar KET- Alstom Ferroviara v vrednosti skoraj 300 mio HRK. Finančno najugodnejša je bila sicer ponudba češke družbe AŽD Praha, a družba ni mogla dokazati niti minimalne strokovnosti.

Zaenkrat “le” 44 kilometrov: vlaki so, prog ni, oglasil se ni niti Janša!

Omenjeni odsek proge (Hrvatski Leskovac – Karlovac) je dolg 44 kilometrov, rok za zaključek del pa je 30 mesecev. Rekonstrukciji obstoječega in gradnji novega tira se bo priključila tudi obnova nekaterih postaj in postajališč.

Evropska komisija gradnjo v višini 85% sofinancira z nepovratnimi sredstvi. Pogodba o dodelitvi nepovratnega denarja skupne vrednosti 3,454 mlrd HRK in sprejemljivih stroškov v višini 2,72 mlrd HRK je bila podpisana že decembra 2019. leta. Kar dela zgodbo še posebej zanimivo, saj se je takrat oglasil tudi sedanji predsednik slovenske vlade Janez Janša; seveda še kot opozicijski poslanec.

Janez Janša in dnevno-politično čivkanje leta 2019.

Na spletnem novičarskem portalu strankarske televizije Nova24TV (politično korektno se to sicer napiše “blizu stranki”, v tem primeru “blizu stranki SDS”) so takratno objavo zagrebškega Jutarnjega lista izkoristili za obračun s takratno vlado Marjana Šarca, sedanji PV pa se je, povsem v svojem slogu, oglasil tudi na spletnem omrežju Twitter. Čivk je pripet k objavi.

Zanimivo pa je, da se zdaj- ko se je pri izbiri izvajalca pričakovano zapletlo in novice (še) ni moč izkoristiti za obračun na nivoju ti. dnevne politike- Janez Janša (še) ni oglasil.

Kakor koli; konec letošnjega leta bi lahko bil izvedli tudi razpis za gradnjo nižinske proge Škrljevo- Reka- Jurdani v vrednosti okoli 330 milijonov evrov.

Zastoj projekta zaradi rib in netopirjev!

Se pa sekcija HŽ Infrastruktura na trasi nižinske proge sooča tudi z velikimi okoljskimi težavami.

Tako je za kar leto dni zastalo projektiranje odseka Karlovac- Oštarije, ker je Ministrstvo za okolje odredilo opazovanje gnezdišč netopirjev in drugih zaščitenih živalskih vrst, ki bivajo ob poteku proge.

To pa še ni vse: zdaj so naleteli tudi na vrsto redke sladkovodne ribe, katere habitat se v celotni Evropi nahaja le pri Oštarijah. Pristojni zaenkrat nimajo odgovorov glede bodočih odločitev in dinamike razvoja dogajanja, še poročajo hrvaški mediji.

Na Hrvaškem imajo železnice podobne težave kot v Sloveniji: nove, sodobne vlake, a stare proge, ki ne dovoljujejo velikih hitrosti.

(mbo)