Luka Trst je v letu 2021 zabeležila več kot 55 milijonov ton skupnega pretovora oz. 2,23 odstotka več kot leto prej, ob tem pa so pretovorili dobrih 757.000 kontejnerskih enot oz. 2,42 odstotka manj kot leto prej, je pred dnevi objavila pristaniška uprava vzhodnega Jadrana, ki upravlja s pristaniščema v Trstu in Tržiču.

Padec na področju kontejnerskega prometa so pripisali različnim dejavnikom, od pandemije do zaprtja Sueškega prekopa in nenazadnje protestov proti t.i. zelenemu covidnemu potrdilu.

Pozitivne trende so v Trstu zaznali zlasti v segmentu splošnih tovorov. Za več kot četrtino je porasel prevotor vozil, kjer so s 305.804 pretovorjenimi vozili dosegli absolutni rekord za tržaško luko.

Trst je bil lani spet prva italijanska luka po številu vlakov, saj so zabeležili več kot 9300 vlakovnih kompozicij.

Prav vlakovne kompozicije so tisti faktor, ki utegne v bodoče odrejati pozicije vzhodnojadranskih pristanišč na lestvicah uspešnosti. Trst nove, obnovljene in načrtovane predore in skozi slednje speljane hitre(jše) proge skozi Alpe že s pridom koristi, zdaj pa Italijanom sledijo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.

Dela na izgradnji drugega tira proti Kopru so se že pričela, slabše pa kaže Hrvaški, ki je šele zagotovila sredstva za gradnjo ti. nižinske proge do Reke. Izbor izvajalca je bil objavljen pred nekaj dnevi, gre za avstrijski Strabag.

Megla je legla na jadranska pristanišča.

Deep Sea Zagreb, Gateway Reka

Ob tem spomnimo, da je bila pred tremi meseci (november 2021) na Reki podpisana koncesijska pogodba za razvoj in gospodarsko rabo zagrebškega kontejnerskega terminala Deep Sea, ki ga bo naslednjih 50 let upravljal konzorcij APM Terminals in ENNA Logic.

Gre za naložbo, ki naj bi Reko postavila na svetovni zemljevid pomembnih pristanišč na področju kontejnerskega prometa, Luka Reka pa naj bi se ob uresničitvi zastavljenih načrtov prebila na vodilno mesto med severnojadranskimi pristanišči, od koder sta jo izrinila Koper in Trst.

Novi terminal ima globino morja 20 metrov vzdolž obalne stene, kar ga uvršča v skupino “deep sea” terminalov, ki imajo možnost sprejema in servisiranja kontejnerskih ladij zadnje generacije. Gradnja 1. faze tega 400 metrov dolgega terminala z robnikom je bila zaključena leta 2019.

“Ker naj bi novi terminal začel delovati leta 2024, pričakujemo, da bo do leta 2025 kontejnerski promet dosegel milijon enot TEU, do leta 2028 pa 1,5 milijona. To pomeni, da bo Luka Reka v nekaj letih imela večji promet kot slovensko pristanišče Koper,” so podpis pogodbe pospremili na pristojnem hrvaškem ministrstvu .

Pomemben dejavnik tako spet postane nižinska železniška proga, realizacijo tega projekta pa na Hrvaškem pričakujejo v desetih letih. Kot že omenjeno, je izbor izvajalca gradnje prvega odseka Hrvatski Leskovac – Karlovac zaključen.

Morten Engelstoft, izvršni direktor APM Terminals, je takrat dejal, da je tak terminal potreben ne le v Evropi, ampak tudi po svetu in da bodo imeli prebivalci Reke in celotne Hrvaške od tega veliko koristi.

“Pričakujemo, da bo število novih delovnih mest kmalu doseglo 300, večina zaposlenih pa bo iz Hrvaške. Tudi iz izkušenj drugih držav vemo, da vsako novo delovno mesto vpliva na ustvarjanje enega do treh novih delovnih mest na sorodnih delovnih mestih,” je dodal.

Poudaril je, da se s tem odpira možnost prihoda največjih ladij, kar pomeni, da bo Reka povezana v mrežo pomorskih povezav. Naložbe v gradnjo v 1. in 2. fazi, je poudaril, bodo zagotovo višje od 200 milijonov evrov.

(mbo)