Priznanja Stanka Bloudka so najvišja državna priznanja na področju športa v Republiki Sloveniji, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. 

Bloudkova priznanja se podeljujejo v obliki Bloudkovih nagrad in Bloudkovih plaket.

Naslednji petek bodo torej znani prejemniki omenjenih nagrad. Ministrstvo za izobraževanja, znanost in šport namreč vsako leto z javnim razpisom pozove organe in organizacije na področju športa ter druge organizacije in posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike priznanj Stanka Bloudka.

Ti so lahko posamezniki, športne ekipe ali organizacije. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket. Odbor, katerega mendat traja štiri leta, ima predsednika in osem članov, ki jih izmed priznanih športnih delavcev in športnikov imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra.

Predsednik trenutnega odbora je Viktor Grošelj, ob njem pa ga sestavljajo še Drago Balent, Maja Dolenc, Andrea Kovacs, Beno Lapajne, Jože Okoren, Mateja Svet, Janez Vodičar in Jože Zidar.

Bloudkovo nagrado lahko prejme posameznik za izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji ali med Slovenci v tujini, ki ga je dosegel z ljubiteljskim ali poklicnim delom na naslednjih področjih: znanstveno-raziskovalno delo na področju športa, publicistično in/ali organizacijsko delo na področju športa ter načrtovanje in izgradnja športne infrastrukture.

Bloudkovo nagrado lahko športnik ali športna ekipa prejme(ta) tudi za vrhunski mednarodni športni dosežek. Posameznik lahko prejme Bloudkovo nagrado tudi za življenjsko delo, če je v športu deloval najmanj 30 let.

Bloudkove nagrade sta lani za vrhunski mednarodni dosežek prejela Tadej Pogačar in Moška rokometna reprezentanca 2004, za življenjsko delo v športu pa Polonca Sladić in Marjeta Kovač. 

Bloudkovo plaketo lahko posameznik ali organizacija prejme(ta) bodisi za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa bodisi za pomemben tekmovalni dosežek. Športnik lahko prejme plaketo tudi ob koncu tekmovalne kariere, če je s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji. Tudi plaketa se lahko podeli za življenjsko delo, a če se je v športu delovalo najmanj 20 let.

Do danes je bilo skupno podeljeno 1298 priznanj, od tega je 298 nagrad in 1000 plaket. Bloudkovo priznanje je prejelo skupno 757 športnih delavcev352 športnikov/ekip in 190 športnih organizacij. 

Prva podelitev je bila leta 1965, letos bo že 57. po vrsti. Višina Bloudkove nagrade znaša 9.000 EURBloudkove plakete pa 3.000 EUR.

Svečana podelitev zaradi epidemiološke situacije tudi letos ne bo izvedena na običajen način, v živo z gledalci. Bo pa zato širši javnosti preko spleta predvajali film o prejemnikih Bloudkovih priznanj za leto 2021, hkrati pa bosta, prav tako 11. februarja (na dan rojstva Stanka Bloudka), za vse prejemnike Bloudkovih priznanj za leto 2021 potekala sprejem in podelitev na Brdu pri Kranju.

Tam bodo zbrane nagovorili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec ter predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Viktor Grošelj

Še nekaj zanimivosti: Stanko Bloudek je- med mnogimi ostalimi izvedenimi zamislimi, od katerih je zagotovo najbolj znana Mamutska oz. Rožman- Bloudkova velikanka– konstruiral tudi žičnico na Mariborsko Pohorje, pa žičnico na Krvavec in sodeloval pri izdelavi načrtov za žičnico na Črnem vrhu pri Jesenicah.

Z načrtovanjem letalnic je teoretično dokazoval možnost smučarskih poletov, s tem pa bistveno prispeval k uveljavitvi istoimene nove športne tekmovalne discipline. Prav na njegovi (in Rožmanovi) napravi pa je človek prvič na smučeh preletel takrat magično mejo stotih metrov. Kot je znano, je to 15. marca 1936 uspelo avstrijskemu skakalcu Seppu Bradlu.

Letošnja obletnica rojstva in z njo povezana vsakoletna podelitev nagrad datumsko sovpadata s (kvalifikacijsko) tekmo skakalcev na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, od katere si tudi Slovenija veliko obeta.

(mbo)