"Denarja ni niti štel, rekel je samo: "Ja, verjetno je to- to!" 
Dal mi je 100 kun."

“Še pred štirimi meseci je bil Nikica Rukavina, sicer oseba z 80-odstotno invalidnostjo, brezposeln, preživljal pa se je z zneskom, ki ga je prejel v imenu denarne socialne pomoči.” Tako današnjo, malodane neverjetno, zgodbo prične novinar hrvaškega Jutarnjega lista Mario Pušić. “Nato je postal taksist, danes pa je zgled dobrega in poštenega človeka,” nadaljuje.

Zakaj? V taksiju je našel skoraj 100.000 kun, ki jih je izgubil eden od njegovih potnikov. Najdo bi lahko zamolčal, gotovo bi si izboljšal finančno stanje, a se je odločil drugače. Ne le, da jih je vrnil, ampak je zavoljo izročitve najdenega denarja prevozil še okoli 200 kilometrov. V eni smeri.

Rukavina pove, da je iz Ogulina v Dubrovnik moral prepeljati osebo, ki je doživela prometno nesrečo, po zdravstveni oskrbi pa se je morala nujno vrniti domov. Pomembno je bilo, da na cilj prispeta istega dne do 20. ure. Stranko opiše kot rahlo zmedeno, a to pripiše analgetikom. “Tako rekoč vso pot je spal,” pove medijem.

Ko se je iz Dubrovnika že vračal, je v bližini Splita prejel klic iz centrale. Povedali so mu, da je klicala omenjena stranka, ki je vprašala, ali je taksist v avtomobilu našel kaj denarja. Šlo je za večjo količino.

“Odgovoril sem, da sem na avtocesti; ko sem se ustavil na prvem počivališču, sem na sedežu res zagledal dve ovojnici z dokumenti in denarjem. Tema mi je padla na oči. Ne zaradi denarja; ker sem se zavedel, da se moram vrniti v Dubrovnik. Tako je tudi bilo. Ko sem prišel k njemu, denarja ni niti štel, rekel je samo: “Ja, menda je to to!” Dal mi je 100 kun. Pozdravila sva se in to je bilo to,” še pove Nikica.

Preden mu je ovojnico izročil, jo je odprl, poslikal bankovce in fotografije poslal nadrejenemu. Videti je bilo kakšnih 70 bankovcev po 1000 hrvaških kun (HRK), še kar nekaj takih v vrednosti 200 HRK pa v drugi ovojnici; po oceni skupno okoli 90.000 kun (kasneje se je izkazalo, da je šlo za 100 tisoč HRK). S tem denarjem je moral mož, ki ga je vozil, plačati delavce, ki so obnavljali nek objekt.

Human taksist, nekdaj na "socialki, je vsekakor mnogo prijetnejša zgodba kot "s taksijem po socialko".

Niti za trenutek ni pomislil, da denarja ne bi vrnil

“O takšnih situacijah sem že dolgo razmišljal. Takšne stvari se dogajajo, zato razmislite, kaj bi storili, če bi se enako primerilo vam! Že zdavnaj sem se odločil- če se mi to zgodi, sredstva vrnem, saj ne veš komu jemlješ, kakšne so posledice, mogoče je od tega odvisno nekogaršnje življenje. Saj veš, kaj je karma, uničiš življenje njemu, njegovemu otroku, krog pa se spet sklene pri tebi,” je še povedal Nikica, ki očitno verjame v zakon karme.

Novinar še omeni, da je Nikica vrsto let delal kot voznik avtobusa in tovornjaka v Italiji. Od rojstva ima specifično bolezensko stanje (spastična parapareza), zato težko hodi. V nekem trenutku se tako ni mogel več povzpeti na tovornjak, kar je pomenilo tudi konec poklicne poti.

Vrnil se je v Karlovec, nove službe ni našel, zato je končal na »socialki«. Nato mu je prijatelj vendarle ponudil službo taksista, kar je nejevoljno sprejel. Najbolj vredna stvar, ki jo je predtem našel (in vrnil), je bil mobilni telefon nekega dekleta. Bravo za Nikico, kaj drugega sploh zapisati!?

(mbo)