(pregled dogajanja s komentarjem)

Kot je danes poročala Slovenska tiskovna agencija (STA), je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v poslanici ob prazniku zapisal, da praznujemo kulturo, ki iz naše ustvarjalnosti in duha že stoletja tke identiteto. Ob tem je opozoril, da je ta ista kultura nebodigatreba, ki je vedno znova v nemilosti državnih ali občinskih proračunskih spon in posluha odločevalcev.

Zorčič za nov kulturni model, a pavšalno, predvolilno

Spomnil je, da so brez sredstev programskega razpisa ministrstva ostale priznane kulturne organizacije. Po njegovih besedah je v razdoru, ki se na različne načine vnaša tudi na področje kulture, med javne kulturne zavode in nevladnike, moč prepoznati poseg v avtonomijo.

Zorčič je pozval k novemu kulturnemu modelu, s katerim bodo zagotovili mrežo in avtonomijo javnih zavodov ob spodbujanju potencialov nevladnih organizacij. Zaščiti naj se socialni položaj samozaposlenih in kulturno udejstvovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu, je še prenesla STA.

Janša bi pozornost namenil kulturi, ki ni merjena v besedah, ampak v dejanjih in številkah. Tudi predvolilno.

Predsednik vlade je ob današnjem kulturnem prazniku v poslanici zapisal podobne misli kot Zorčič; da je kultura oblikovala našo identiteto in nas ohranjala kot narod na tem prepišnem delu Evrope skozi stoletja. Po njegovi oceni aktualna vlada kulturi namenja posebno pozornost, ki pa da ni merjena v besedah, ampak v dejanjih in številkah, prenaša STA.

Janša je poudaril, da je bil lani kulturi zagotovljen rekorden proračun v zgodovini samostojne Slovenije (238 mio EUR) in opozoril na številne projekte ohranjanja kulturne dediščine, ki da so dolga leta ležali v predalih.

Spomnil je, še prenaša STA, da živimo v času, ki od nas vseh zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa vztrajnosti, da vedno znova iščemo pot, kako naprej. Povsem predvolilno je- glede na svojo tradicionalno bazo- Janša zaključil, da nas kultura povezuje v prostranih obzorjih duha in širini slovenstva.

Nataša Pirc Musar na posvetu stranke SD
(foto: zajem zaslona)

Tanja Fajon in osnovni medijski in demokratični standardi; SD in Levica ob prazniku kulture javnost nagovorili z okroglimi mizami in spletnimi pozivi

Druga največja in trenutno najbolj glasna opozicijska stranka SD, ki si je tak status priborila predvsem z njej nikakor tujimi prebežniki, a domačimi, političnimi, je že na predvečer kulturnega praznika organizirala strokovni posvet “Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta”.

Slednjega je bilo moč spremljati v Cankarjevem domu v Kosovelovi dvorani in na digitalnih kanalih SD, njegova največja napaka pa je bila, da ga je dejansko moderirala predsednica SD Tanja Fajon.

Kot kaže je nerazumevanje osnovnih novinarskih in demokratičnih standardov Ahilova peta omenjene stranke; kako si drugače razlagati, da v tej stranki vedno, vselej in povsod- sploh pa od izgube oblasti ob zori epidemije- tulijo o “napadih na neodvisne medije, svobodo izražanja ter na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture”, potem pa v imenu taistega delujejo kar sami?!

Napovednik in uvod v pretežno dolgočasno debato (izvzemši Borisa Berganta in Natašo Pirc Musar) je bil namreč precej bombastičen (“Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja ŠirokBoris Bergant, dr. Sandra Bašić in Robert Waltl.”), izvedba pa bolj medla in v rangu tistega, kar dojemamo kot salonsko levičarstvo.

Velja izpostaviti, da je prav Boris Bergant ob zaključku Tanjo Fajon in vse prisotne opozoril, da mora javni servis gledati pod prste vsem strankam in vsaki oblasti in jih podučil, da je pri nas raziskovalno novinarstvo šele v zametkih. Izguba fevda pač boli, sicer pa si lahko več o posvetu (skozi strankarsko lečo) preberete s klikom na sledečo povezavo: https://socialnidemokrati.si/kultura-dialoga-bi-morala-biti-glavno-vodilo-za-cas-ki-prihaja/

Levica o kulturi in umetnosti s plakatom totalitarnega tipa. Predvidljivo, neoriginalno.
(zajem zaslona spletne strani Levica.si)

Hčerinska stranka SD si medtem želi vrnitve kulture in to kar v središče družbe

Tudi stranka Levica– naplavina Fstaj, katere poslanci pa občasno izkazujejo presenetljivo odločno in moralno držo- je danes bruhala ogenj. V svojem spletnem pozivu “Vrnimo kulturo v središče družbe!” tako uvodoma čestitajo in obenem spomnijo, da “še ni minilo leto dni, kar so kulturne ustanove spet (in v resnici zgolj na pol) lahko odprle svoja vrata. Kultura se ni znašla zgolj v primežu epidemije, temveč jo pesti še zapostavljanje trenutne vlade. Ob odsotnosti dialoga in dejstvu, da je kulturni sektor že leta zaznamovan z odsotnostjo sistematične kulturne politike in strateškega premisleka.

V času epidemije se je pokazalo, kako ključno je, da javno dobro ostane družbena in ne zasebna domena. Pokazalo se je, kako pomemben je enak dostop do kulture in umetnosti za vse in kako veliko vlogo ima v času družbenih in osebnih stisk za občestvo.”

Morda bi veljalo poslance, člane in simpatizerje stranke spomniti, kako zelo ne drži zapisano in kako malo (samo)kritike in objektivnosti vsebuje njihov zapis! Povsem jasno, da gre tudi pri njem za predvolilno agitacijo, saj da je “v resnici zaostrovanje neoliberalne politike potisnilo premnoge kulturne delavke in delavce v prekarna delovna razmerja”. Vse to pa da se je “v obdobju trenutne vlade še poslabšalo, saj mnogi svojega poklica v času pretrganih stikov in združevanja niso mogli opravljati in so si delo morali iskati v drugih panogah.”

Levica poziva, da zahtevamo, da kultura in umetnost “ne bosta več več marginalizirani”, da bi bil poziv bolj predvolilno obarvan pa obravnavane imenuje za “delavke in delavce na področju kulture in umetnosti”. Zanimivo, da se Levica v enem samem stavku ne dotakne najbolj perečega problema slovenske kulture; njenih vodstvenih struktur, ki so si znotraj sistema oblikovale (rdečeburžujske) fevde. Zveni sicer rahlo kontradiktorno, a tako je.

Namesto tega Levica- kako predvidljivo in neoriginalno– raje poziva, da “zahteva(j)mo ministra ali ministrico za kulturo, ki ne bo sovražnik umetnosti in kulture, ampak njen glasnik in sogovornik”.

Skratka: v ZLOveniji nič novega!