Kot je sinoči sporočil Euronews, je nizozemska vlada javnost obvestila, da bo 25. februarja odpravila večino omejitev COVID-19, saj se okužbe in hospitalizacije zmanjšujejo.

Bari in restavracije se bodo vrnili na delovni čas pred pandemijo in ljudem na večini javnih mest ne bo več treba nositi mask, je sporočila vlada. “Država se spet odpira,” je na tiskovni konferenci povedal nizozemski minister za zdravstvo Ernst Kuipers in dodal, da bodo maske obvezne le v sredstvih javnega prevoza in na letališčih. “Ohranjanje razdalje in nošenje maske ostaja preudarno, vendar ne bo nikakršnih obveznosti,” je dodal.

Nizozemska je pred kratkim poročala o velikem upadu hospitalizacij in okužb, potem ko je pred tem uvedla malodane najstrožje protivirusne omejitve v Evropi. Zdaj pri omilitvi ukrepov sledijo drugim evropskim državam, kot sta Belgija in Danska.

Okužbe na Nizozemskem so se torej v enem tednu zmanjšale za 22 odstotkov, hospitalizacije pa za 18, je prav tako včeraj sporočil nizozemski Inštitut za javno zdravje. Vlada kljub temu opozarja, da pandemije še ni konec in da morajo biti ranljivi ljudje preudarni.

Nizozemska je letošnjo zimo dobesedno obstala.

Na Nizozemskem med zadnjim valom epidemije dokaj nemirno

Ob koncu lanskega leta so tako protestniki nasilno protestirali proti strogim omejitvam COVID-19, pri čemer je policija konec novembra v Rotterdamu celo streljala in ranila več protestnikov. Nizozemska je tako božič kot novo leto preživela v zaprtju, preden je od sredine januarja začela opuščati omejitve.

V sredo so sporočili tudi ugotovitve neodvisne preiskave, ki je navedla, da je bila država premalo pripravljena na pandemijo in da je ogrožanju ljudi v domovih za ostarele posvečala premalo pozornosti.

Nizozemski odbor za varnost je sporočil, da so se oblasti na začetku zdravstvene krize “preveč osredotočile” na bolnišnice in ne na “udar brez primere” na domove za ostarele, izobraževalne in kulturne ustanove ter podjetja.

Življenje se počasi vrača na amsterdamske ulice.
Pandemijo označili za največjo socialno krizo v državi v zadnjih desetletjih

Predsednik varnostnega odbora, nekdanji finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je pandemijo označil za največjo socialno krizo v državi v zadnjih desetletjih.

“Nizozemska se je izkazala za ranljivo,” je dejal Dijsselbloem. “To je bila posledica struktur, ki jih je vlada vzpostavila za zdravstveni sektor, in odziva na krizo: glede na naravo in obseg krize niso uspele.” Varnostni odbor je posledično podal 10 priporočil za krepitev pripravljenosti na prihodnje krize.

Poročilo je sicer vključevalo tudi pisni odgovor nekdanjega zdravstvenega ministra Huga de Jongea, ki je bil ključni akter pri političnem obvladovanju pandemije. Zagovarjal je pristop države, hkrati pa tudi priznal napake. “Številne stranke in ljudje- tudi v mojem oddelku- so opravili izjemno delo. Stvari so šle dobro, naredile so se napake, obstajajo države z boljšimi in slabšimi pristopi,” je zapisal De Jonge.

(mbo)