Borrell: V EU ni prostora za razdeljeno BiH!

V senci ukrajinske krize se odvija še ena: bližje nam, glede na pretekle izkušnje pa najbrž tudi dosti bolj nevarna- morebiten razpad Bosne in Hercegovine.

Da v EU ni prostora za razdeljeno BiH, je sinoči v Bruslju poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Ob tem je znova opozoril, da je EU pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, vključno z odtegnitvijo finančne pomoči in sankcijami proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti države.

A slednje bodo uporabili v skrajnem primeru, raje bi videli dialog in dogovor za zagotovitev reform, bistvenih za oktobrske volitve, je še poudaril Borrell po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU. Ti so se v Bruslju pogovarjali o tem, kako ohraniti ozemeljsko celovitost, suverenost in enotnost BiH. Politične voditelje v državi so pozvali k odgovornosti, je sporočila Slovenska tiskovna agencija (STA).

Na vprašanja o slovenskem stališču glede sankcij zaradi spodkopavanja enotnosti v BiH je zunanji minister Anže Logar tudi tokrat izpostavil potrebo po strpnem dialogu. Kar pa najbrž ne bo zadostovalo. Zakaj?!

Kot poroča Euronews (in kar je splošno znano dejstvo) sta bili z daytonskim mirovnim sporazumom 1995. leta kreirani dve glavni upravni enoti v BiH: Republika Srbska (RS) in bošnjaško-hrvaško večinska Federacija BiH. Obe entiteti imata skupne državne institucije (kot so sistem pobiranja davkov, sodstvo in celo oborožene sile), vsa dejanja na nacionalni ravni pa zahtevajo soglasje vseh treh etničnih skupin.

Mirovni sporazum je ustvaril tudi enega najbolj zapletenih političnih sistemov na svetu z vrtoglavim labirintom pristojnosti, ki je trem glavnim etničnim skupinam v državi omogočil, da prevladujejo v notranji politiki in izvajajo nadzor nad ključnimi procesi odločanja.

Tako je novi veleposlanik Slovenije v BiH lani julija akreditive predal v narodni nosi.
Predsedujoci predsedstvu BiH Milorad Dodik in novi veleposlanik Slovenije v BiH Damijan Sedar.
(foto: Predsedstvo BiH, https://servis.sta.si/fotoservis/1071636)
Zapletlo se je z avtokratskim Dodikom in volilnim prikrajševanjem Hrvatov; proti politiki ZDA naj bi skupno nastopile Madžarska, Hrvaška, Rusija in- Slovenija

Prejšnji mesec so ZDA razkrile nove sankcije proti voditelju bosanskih Srbov Miloradu Dodiku, ki že leta zagovarja, da bi se Republika Srbska morala ločiti in združiti s sosednjo Srbijo. ZDA so Dodika obtožile “koruptivnih dejavnosti“, ki grozijo, da bodo destabilizirale regijo in spodkopale Dayton.

Kot še poroča Euronews, želi morebitnim ameriškim ukrepom s sankcijami slediti tudi večina držav EU, a temu izrazito nasprotujejo Madžarska, Hrvaška in Slovenija. Te bodo verjetno preprečile vsak poskus uvedbe omejevalnih ukrepov, tukaj pa je še Rusija, ki je prav tako izraža podporo Dodiku.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je dejal, da so “napovedi Dodika in Republike Srbske izjemno nevarne in igranje z integriteto države, to pa za nas ni sprejemljivo”. Opozoril je, da BiH in Balkan ne smeta postati “igrišče za igralce izven Evrope”, s tem pa najbrž ciljal na Rusijo in Turčijo. Dodik medtem trdi, da so on in bosanski Srbi tarča neenakih meril in lažno obtoženi korupcije.

EU tudi zahteva, da se še pred letošnjimi volitvami v BiH sprejme volilna reforma– gre za zahtevo bosanskih Hrvatov, ki trdijo, da je trenutni volilni zakon naklonjen Bošnjakom, čemur sicer ni težko oporekati. Zdaj namreč kar Bošnjaki, ki v Federaciji predstavljajo večino, izvolijo predstavnika tretjemu konstitutivnemu narodu, ki seveda ne zastopa njihovih interesov. Zato Hrvati grozijo z ustanovitvijo lastne, tretje entitete, če njihove zahteve do konca poletja ne bodo izpolnjene .

Zato velja ob koncu zapisa še enkrat spomniti na sinočnjo Borrellovo izjavo evropskim medijem: “Nikoli ni bilo lahko, zdaj pa je res zelo zaskrbljujoče. Politične voditelje Bosne in Hercegovine pozivam na odgovornost, da se izognejo razpadu države.”

(mbo)