Število požarov v naravi bo do leta 2100 poraslo za 50 odstotkov, vlade pa na to niso pripravljene, je v novem poročilu posvaril Program Združenih narodov za okolje. S tveganjem požarov v naravi se bo soočala celo Arktika, ki je bila doslej na ta pojav praktično imuna, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Novo poročilo je program pripravil pred okoljsko skupščino Združenih narodov v kenijskem Nairobiju. V njem je posvaril, da podnebne spremembe in spremembe v rabi tal prinašajo pogostejše in intenzivnejše požare v naravi.

Do leta 2030 bo požarov tako do 14 odstotkov več, do leta 2050 30 odstotkov več in do konca stoletja 50 odstotkov več kot doslej.

“Opazili smo velik porast nedavnih požarov v severni Siriji, severni Sibiriji, vzhodni strani Avstralije in Indiji,” je za Reuters povedal avstralski strokovnjak za gozdne požare Andrew Sullivan, urednik poročila o požarnih grožnjah okolju “Širi se kot požar: Naraščajoča grožnja neobičajnih krajinskih požarov“.

Počasno izginotje hladnih, vlažnih noči, ki so nekoč pomagale ublažiti požare, sočasno pomeni, da je požare vse težje pogasiti. Nočne temperature so se v zadnjih štirih desetletjih dvigovale hitreje kot dnevne.

Raziskovalci so tako odkrili 36-odstotno povečanje števila nočnih ur, ki so bile dovolj tople in suhe, da lahko vzdržujejo ogenj. “To je mehanizem, da požari postajajo veliko večji in obsežnejši,” je povedala Jennifer Balch, glavna avtorica študije revije Nature.

Do leta 2030 bo požarov v naravi tako do 14 odstotkov več, do leta 2050 pa kar 30 odstotkov več.

Posledice velikanskih požarov so obširne; od izgub in škode pa vse do dragega gašenja. Samo v ZDA, navaja poročilo, gospodarsko breme požarov v naravi znaša kar 347 milijard dolarjev letno. Kalifornijo so tako požari v proračunskem letu 2020/21 stali približno 3,1 mlrd. USD.

V argentinski pokrajini Corrientes divjajoči požari so povzročili ogromno škodo: poginile so živali v narodnem parku Ibera, zogleneli so pašniki in živina, uničeni pa razni pridelki (nasadi čaja mate, sadja in riža). Škoda je tako že presegla 25 mlrd argentinskih pesov (234 milijonov dolarjev).

Poročilo poziva k odločnim spremembam pri javnih izdatkih za varstvo pred požari v naravi. Namesto v odzivanje bi se morala sredstva stekati v preventivno delovanje in pripravljenost, so prepričani strokovnjaki.

(mbo)