Predsednik republike Borut Pahor bo danes v predsedniški palači sprejel predstavnike izbrisanih in se jim opravičil za izbris iz registra stalnega prebivalstva pred 30 leti. Opravičil se bo v osebnem imenu in v imenu države, to pa bo storil na pobudo Amnesty International Slovenije (AIS) in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), ki sta lani jeseni sprožila peticijo za javno opravičilo države ob 30. letnici izbrisa.

Država je namreč 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, pripadnikov preostalih takratnih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji in si niso pravočasno uredili državljanstva. S tem so izgubili praktično vse pravice.

Znova so jih pridobili šele po več letih, pa še zdaj krivice, ki so takrat nastale, niso odpravljene, pravijo. Hkrati so si ves čas prizadevali, da bi se država za nezakonit izbris opravičila, kar se bo dokončno uresničilo šele na današnjem dogodku pri predsedniku republike.

Ljubljana, sedez Piratske stranke. Novinarska konferenca Piratske stranke ob 30. obletnici izbrisa 25.671 prebivalcev Slovenije iz registra, na kateri sta sodelovala podpredsednik stranke Gorazd Knific ter clan upravnega odbora stranke in aktivist za pravice izbrisanih Ratko Stojiljkovic. Clan upravnega odbora stranke in aktivist za pravice izbrisanih Ratko Stojiljkovic.
( foto: Nebojša Tejić/STA; https://servis.sta.si/fotoservis/1118261)
Izbrisani: naš cilj je, da bi to prišlo še v učbenike srednjih šol

“Vsa ta leta od ustanovitve Civilne iniciative izbrisanih aktivistov je bil naš cilj, da pritiskamo na predsednika države, da pride do opravičila. Težili smo k temu, da se država opraviči zaradi nezakonitega izbrisa,” je za MMC RTV SLO pojasnil predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA) Irfan Beširević.

“Opravičilo še ni konec našega boja, je pa lepo in tudi pošteno, da se končno država opraviči za nezakoniti izbris. Naš boj ni končan, zahtevali bomo, da se zakonom uredi status vseh izbrisanih”, še pove Beširević in izpostavi morda še bolj šokantno dejstvo (op.ur).

“Druga zadeva je, da mladi v Sloveniji ne vedo, kaj sploh je bil izbris. Naš cilj je, da bi to prišlo še v učbenike srednjih šol. Še to dvoje naredimo in to je tisto, kar ima naše društvo še v načrtu,” je dodal Beširević, ki je bil tudi sam izbrisan in je imel, kot pravi srečo, da ga ni policija v zgodnjih devetdesetih letih deportirala preko meje, še poroča spletni portal RTV Slovenije.

(mbo)