Ruska centralna banka je sprejela več ukrepov, s katerimi želi omiliti posledice sankcij Zahoda zaradi ruskega napada na Ukrajino.

Med drugim je z 9,5 na 20 odstotkov dvignila ključno obrestno mero, saj so se, kot so zapisali, zunanji pogoji za rusko gospodarstvo drastično spremenili.

Da bi znižali pritisk na rubelj, je banka v skupnem sporočilu s finančnim ministrstvom ruskim izvoznikom naložila, da odprodajo 80 odstotkov prihodkov v tujih valutah.

Prav tako je ruska centralna banka tujcem prepovedala prodajo ruskih vrednostih papirjev. Napovedala je tudi dokapitalizacije in transakcije v tuji valuti, namenjene podpori domačim finančnim institucijam.

Moskovska borza je medtem preložila začetek trgovanja z vrednostnimi papirji, ali bodo borzni parket odprli, bo znano ob 11. uri po srednjeevropskem času.

Države, ki najbolj podpirajo dobavo orožja Ukrajini, imajo od tržnega plasmana lastnega plina največ koristi.
Povsod po svetu cene nafte in plina še rastejo

Cene nafte v današnjem azijskem trgovanju rastejo. Dogajanje na naftnem trgu še naprej narekuje napad Rusije na Ukrajine in s tem povezane posledice, tudi v obliki sankcij Zahoda, usmerjenih proti Rusiji.

Teksaška lahka nafta, ki bo dobavljena aprila, se je do poldneva po singapurskem času podražila za 5,36 dolarja na 96,95 dolarja za 159-litrski sod.

Aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so šle navzgor za 5,08 dolarja na 103,01 dolarja.

Tudi cene plina v Evropi so se danes še zvišale in se približale rekordu z decembra lani. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo aprila je bilo treba danes dopoldne odšteti 123 evrov megavatno uro, kar je 32 odstotkov nad izhodiščem.

Cene so sicer vrh dosegle decembra lani, ko je bilo treba za plin odšteti 132,9 evra na megavatno uro.

(mbo)