Vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo bi lahko ogrozil svetovne zaloge hrane, opozarja Svetovni program Združenih narodov za hrano. Pri tem jih posebej skrbijo države Bližnjega zahoda in Azije, ki se zanašajo na kmetijske izvoze iz obeh držav, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Egipt, ki šteje 100 milijonov prebivalcev in je najbolj naseljena arabska država, večino pšenice uvozi iz Rusije ali Ukrajine. Enako velja za Tunizijo. Revni prebivalci obeh držav so močno odvisni od kruha kot vira prehrane. Ta je subvencioniran in zato razmeroma široko dostopen.

Vendar strokovnjaki v Tuniziji zdaj opozarjajo na dvig cen zaradi ruskega napada na Ukrajino, zato država išče druge vire pšenice, kot sta Argentina in Romunija. Vendar pri tem še ni jasno, ali bodo ti viri lahko zadovoljili povpraševanje, navaja dpa, prenaša pa Slovenska tiskovna agencija (STA).

Rusija in Ukrajina skupaj na svetovnih trgih pridelata tretjino vse pšenice in polovico sončničnega olja.
Prehranska varnost v Sloveniji trenutno ni ogrožena

Vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo bi lahko pomembno vplival na svetovni prehrambeni trg, a kot je danes zagotovil slovenski kmetijski minister Jože Podgoršek, prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena. Slovenija ima po njegovih besedah namreč dovolj tudi blagovnih rezerv, ga pa skrbijo dolgoročne posledice dogajanja v Ukrajini.

Pojasnil je, da sta Ukrajina in Rusija na svetovnih trgih izjemno pomembni pridelovalki hrane, a sta bolj kot za slovenski pomembni za svetovni in evropski trg, saj skupaj na svetovnih trgih pridelata tretjino vse pšenice, ječmena, polovico sončničnega olja ter 17 odstotkov koruze.

Je pa Podgoršek dejal, da Slovenijo bolj kot prehranska varnost skrbijo dolgoročne posledice tega dogajanja v Ukrajini, saj se ne ve, koliko časa bo ta konflikt trajal in kaj bo prinesel, je drevi še poročala STA.

(mbo)