Klicni center za informacije o novem koronavirusu je deloval dve leti, od 9. marca 2020 do 11. marca 2022 z dvema krajšima prekinitvama.

Kot je na vladni spletni strani sporočil Urad vlade za komuniciranje (Ukom), je slednjega vzpostavil in vodil v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo ter drugimi inštitucijami: Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) ter večino ministrstev. 

Tako so sodelovala še ministrstva za zunanje zadeve, notranje zadeve oziroma Policija, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za zdravje in Civilna zaščita. Slednji so prispevali strokovnjake s posameznih vsebinskih področij za podporo svetovalcem pri odgovarjanju na vprašanja klicateljev.

Informacije so klicateljem podajali študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, proti koncu delovanja klicnega centra pa tudi študenti Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

“V dveh letih smo za delo v klicnem centru,” navajajo pri Ukomu, “usposobili več kot 200 študentov. V povprečju je dnevno na klice odgovarjalo 11 študentov. Njihovo število se je prilagajalo povpraševanju po informacijah.”

Klicni center je bil dosegljiv za prebivalke in prebivalce Slovenije na brezplačni telefonski številki 080 1404 oziroma za klice iz tujine na +386 1 478 7550, sprva vsak dan od 8. do 20. ure, kasneje pa od ponedeljka do petka med 8. in 18. oziroma 16. uro.

Klicni center je, po podatkih sodeč, zelo pomagal
pri razbremenitvi zdravstvenih delavcev.
Statistika zelo v prid upravičenosti obstoja klicnega centra

Državljanke in državljani Slovenije ter tujci so na enem mestu dobili vse relevantne informacije; tako vladnih organov (zdravstveni ukrepi, prehajanje mej, vračanje v državo, ukrepi v podporo prebivalstvu in gospodarstvu) kot tudi zdravstvenih institucij ( že omenjenih NIJZ, UKCL, v začetnem obdobju pa tudi Psihiatrične klinike v Ljubljani).

Kdo so bili najpogostejši klicatelji in kaj so bile najbolj obravnavane teme?

Pretežno potniki v tujino, poslovneži, starši in starejši, osebe s kroničnimi boleznimi, pa posamezne kategorije zaposlenih (delavci iz tretjih držav, dnevni migranti, zdravstveni delavci, gradbeni delavci, gostinci, vzgojno-izobraževalni delavci, samozaposleni), Slovenci po svetu in tujci, navajajo pri Ukom.

V 441 dneh delovanja je bilo odgovorjeno več kot 379.000 klicateljem, kar v povprečju pomeni 860 klicev dnevno. Največ klicev je bilo v času zaostrovanja in sproščanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Vsebinska struktura klicev se je tekom delovanja klicnega centra spreminjala. Na začetku je bilo pričakovano največ vprašanj s področja simptomov in znakov bolezni covid-19, v nadaljevanju pa so prevladovala vprašanja s področja pogojev prehajanja državne meje, omejitev gibanja in zbiranja ter omejitev na področju ponujanja blaga in storitev.

V zadnjem času so bila najbolj pogosta vprašanja s področja epidemiološke karantene, izolacije in ravnanja v primeru stika z okuženim, cepljenja, digitalnega covid potrdila in testiranja.

Najpogostejši klicatelji so bili starši in starejši,
osebe s kroničnimi boleznimi, pa posamezne kategorije zaposlenih.
Informacije o novem koronavirusu na voljo tudi po ukinitvi klicnega centra

Vladni klicni center za informacije o novem koronavirusu od 14. marca 2022 zaradi izboljšanja epidemioloških razmer, sproščanja ukrepov in posledično velikega upada števila vprašanj ne deluje več.

Po tem datumu so zagotavljanje informacij v okviru svojih pristojnosti ponovno prevzela pristojna ministrstva in druge institucije prek svojih običajnih in znanih klicnih centrov ali telefonskih številk, še sporočajo z Ukoma.

(mbo)