Najnovejša ocena ogroženosti zaradi kaznivih dejanj na področju intelektualne lastnine razkriva, da se je distribucija ponarejenega blaga med pandemijo covida-19 močno povečala, poroča Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

Kriza je namreč ponudila nove priložnosti za trgovino s ponarejenimi in piratskimi izdelki, kriminalne združbe pa so svoje poslovne modele prilagodile novemu svetovnemu povpraševanju. Leta 2020 so organi v EU zasegli 66 milijonov ponarejenih izdelkov.

Poročilo sta skupaj pripravila Europol in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). To potrjuje, da- ob škodovanju evropskemu gospodarstvu- ponarejanje in piratstvo resno ogrožata tudi zdravje in varnost potrošnikov.

Poleg ponarejenih oblačil in luksuznih izdelkov se namreč povečuje tudi trgovina z zdravju škodljivimi izdelki: ponarejenimi zdravili, kozmetiko in igračami, celo hrano in pijačo. V obodbju neposredno pred in med epidemijo so bili tako odkriti številni ponarejeni farmacevtski izdelki: od zdravil do osebne zaščitne opreme in obraznih mask.

Tudi proizvodnja nezakonitih živilskih proizvodov, zlasti pijač, je postala bolj profesionalna in izpopolnjena, nekateri ponarejevalci celo pokrivajo celotno dobavno in distribucijsko verigo. Na področju živil so še vedno pogoste tudi kršitve zaščitenih geografskih označb.

Poročilo še navaja, da oblačila, dodatki in luksuzno blago ostajajo med najbolj priljubljenimi kategorijami izdelkov za ponarejanje; med glavnimi kategorijami zaseženega ponarejenega blaga pa so mobilni telefoni, njihova dodatna oprema in sestavni deli.

Ti se v velikem številu prodajajo zlasti med top-prodajnimi dogodki, kot sta črni petek in kibernetski ponedeljek. Ponarejevalci v zadnjem času izkoriščajo tudi pomanjkanje svetovne ponudbe polprevodniških čipov.

Ponudba ponarejenih izdelkov vseh vrst se vse bolj seli na splet.
(foto: Mikhail Nilov on Pexels.com)
Digitalne platforme kot gobe po dežju, digitalne vsebine najbolj na udaru

Zaradi pandemije covida-19 se je povečala tudi ponudba nezakonitih digitalnih vsebin, ki je pogosto povezana z drugimi kibernetskimi kriminalnimi dejavnostmi. Spletne strani, ki nezakonito razširjajo avdiovizualne vsebine, gostujejo na strežnikih v Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu, še poroča Urad RS za intelektualno lastnino.

Distribucija ponarejenih izdelkov se večinoma že opira na digitalne platforme, ta trend pa se je zaradi razširjene spletne potrošnje med pandemijo še okrepil. Ponarejeno blago se ponuja v spletnih trgovinah, prek prenosov v živo, videoposnetkov in oglaševanja na platformah družbenih medijev, pri čemer se stranke nagovarja z zavajajočimi popusti ali nizkocenovnimi izdelki sicer dragih blagovnih znamk.

Večina ponaredkov na trgu EU je proizvedena zunaj Evrope, predvsem na Kitajskem in v drugih delih Azije, a je tudi “domača proizvodnja” v EU vse bolj prisotna. To dokazuje zlasti vse večji uvoz ponarejenih embalažnih materialov in polizdelkov v EU, ki jasno kaže na prisotnost nezakonitih proizvodnih obratov in laboratorijev v EU, ki jih je težko odkriti, vzpostaviti pa jih je mogoče z razmeroma majhnimi sredstvi.

V okviru evropske multidisciplinarne platforme za boj proti grožnjam kriminala (EMPACT) je bil kriminal intelektualne lastnine vključen med prednostne naloge EU v boju proti hudim in organiziranim oblikam kriminala za obdobje od leta 2022 do 2025.

(mbo)