V Srbiji so danes za promet odprli hitro železniško progo med Beogradom in Novim Sadom, ki je del hitre proge, ki bo v prihodnje povezovala Beograd in Budimpešto.

Med potniki na prvem vlaku na novi progi so bili srbski predsednik Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban, predstavniki kitajskih izvajalcev del na progi ter podjetja ruskih železnic.

Vlak naj bi vozil s hitrostjo 200 kilometrov na uro in za pot od srbske prestolnice do Novega Sada, dolgo 75 kilometrov, porabil 40 minut, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Proga je del kitajske pobude Pas in pot, s katero želi Peking infrastrukturno povezati Azijo in Evropo. Ko bo zgrajena, bo pot iz Beograda do Budimpešte z vlakom trajala manj kot tri ure.

V Srbiji so se odločili za nakup enakih vlakov kot v Sloveniji- švicarskih Stadlerjev, ki jih izdelujejo na Poljskem.
Vučićevi troli slavili nemški vlak z zapisi “Bravo, Srbine!”

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sicer že januarja letos na svojem uradnem Instagram profilu pohvalil s testno vožnjo najhitrejšega vlaka, ki bo peljal skozi to državo.

“Najhitrejši vlak skozi Srbijo doslej! To je nekaj, kar ostaja za nami! Zelo sem vesel, podrli smo rekord – 181 km na uro, zgodovina Srbije! do 200 km na uro”, piše v vzhičenem opisu objavljenega videa.

“Tooooo, vozi”, “Bravo Srb!”, “Vse pohvale”, “Čestitam za zelo pomemben uspeh”, “Naprej, predsednik, čas je, da se naša država končno postavi z ramo ob ramo z najsodobnejšimi državami v Evropi,” so le nekateri od komentarjev Vučićevih trolov na družbenih omrežjih.

Uradni Peking je takrat izjavil, da ima njegova država zelo dobre odnose s Srbijo in znova potrdil, da si bo Kitajska prizadevala za nadaljevanje gradnje hitre železnice v Srbiji do meje z Madžarsko.

Menda Vučićeva objava na Instagramu, ki je nasmejala javnost.
Proga s Putinovim podpisom

Že leta 2019 je Miroljub Jevtić, generalni direktor Srbske železniške infrastrukture, napovedal, kar se danes udejanja.

V projektu obnove sodelujejo tudi ruska podjetja, kar je bila posledica takratnega obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina v Srbiji. Takrat sta se Rusija in Srbija dogovorili tudi za posodobitev 210 kilometrov dolge proge, ki povezuje mesto Valjevo z mejnim prehodom v Črni gori.

Svetovna banka je takrat Srbskim železnicam odobrila 13 milijonov dolarjev posojila, kandidirali pa so tudi za sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj. Uradni Beograd je imel že takrat ambiciozen plan: postati vodilna država v Evropi na področju varnosti v železniškem prometu.

“S tem projektom bo prvič po letu 1975 rekonstruiran odsek proge Beograd-Bar,” je takrat poudaril Jevtić. Kot je še napovedal Jevtić, so bila dela na odseku od Stare Pazove do Novega Sada končana do konca leta 2021, nato izvedena elektrifikacija železnice, nato pa razpisan razpis za nakup novih, sodobnih vozil.

Zanimivo, da so se v Srbiji odločili za nakup enakih vlakov kot v Sloveniji– švicarskih Stadlerjev, ki jih izdelujejo na Poljskem. Sredi letošnjega januarja je tako EBRD odobrila pogodbeno naročilo v vrednosti 112,32 milijona evrov za 18 novih vlakov tega proizvajalca, že aprila leta 2021 pa se je Srbija s Stadlerjem dogovorila za nakup treh hitrih vlakov v vrednosti 62,19 milijona evrov.

Poleg Stadlerja sta se na razpis prijavila še Alstom Transport in konzorcij STS trains (Hitachi). Gre za električne vlake za hitrost do 200 km/h, za promet na relaciji danes delno obnovljene proge Beograd-Novi Sad-Subotica.

Stadlerjevi vlaki so na poti v Srbijo prečkali tudi Hrvaško.
Kitajske naložbe in Nova svilena cesta

Še pregled kitajskih logističnih naložb v Srbijo: z aktualnimi in napovedanimi projekti naj bi te dosegle neverjetnih 10 milijard dolarjev, velik del pa bo- kot že omenjeno- realiziran v okviru globalne kitajske iniciative “Belt and Road” ali Nova svilena cesta.

Čeprav se na prodor Kitajske v ta del sveta ves čas gleda z dozo previdnosti in se je strah pred resnim konkurentom zadnja leta prelil v opozorila o domnevnih umazanih tehnologijah in premalo preglednih razpisih, je pas in pot dosegel Evropo.

Trenutno sodeluje ali se zanima za sodelovanje v iniciativi kar 67 držav, ki predstavljajo tretjino svetovnega BDP, pri čemer se je Srbija s Kitajsko uspela pogajati za največ načrtovanih projektov, vrednih skoraj milijardo dolarjev. Samo lani so s Kitajsko podpisali projekte v vrednosti približno 3 milijarde dolarjev, je pred časom poročal spletni portal Srbija danas.

Kitajci v Srbiji gradijo avtoceste, železnice, mostove, energetske in druge infrastrukturne objekte ter tovarne, dogovorjena je izgradnja velikih industrijskih in tehnoloških parkov. Prav tako so strateški partnerji pri določenih projektih, tudi tistih, ki so že leta največji in finančno najbolj problematični- RTB Bor in Željezara Smederevo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je svojčas napovedal milijarde evrov za različne projekte na novi svilni cesti, globalnem projektu, ki predstavlja veliko razvojno priložnost za vse države na njeni poti (glavni cilj je povezati Sredozemlje z vzhodno Azijo). Na njem je tudi Srbija, zahvaljujoč železniškemu odseku panevropskega koridorja 10 na njenem ozemlju.

Stadler "KISS" - "Komfortabler Inovativer Spurtstarker S-Bahn-Zug",
kar pomeni "udoben, inovativen, hiter primestni vlak".
Višji prihodki od prevoza blaga

Srbija je doumela, da bi lahko z izboljšanjem pretočnosti proge Beograd- Budimpešta znatno povečala prihodke od prevoza blaga po svojem železniškem omrežju.

V to strokovnjaki štejejo še izgradnjo mostu Zemun-Borca in avtoceste, kar jasno kaže na namere po izgradnji enotnega transportnega sistema, ki bo lahko prevažal kitajsko blago iz pristanišča Pirej v srednjo Evropo in obratno.

Kitajska že veliko vlaga v razvoj srbskega gospodarstva. Poleg prevzema RTB Bor je bila predvidena tudi naložba v vrednosti 320 milijonov dolarjev v rudnik Cerovo, kitajsko podjetje Shandong Linglong Tire pa je takrat napovedalo, da bo v Zrenjaninu zgradilo tovarno pnevmatik v vrednosti slabe milijarde dolarjev.

Kitajci gradijo tudi nov 350 MW blok v termoelektrarni Kostolac, največjo naložbo v tamkajšnji energetiki in prvo večjo elektrarno, ki bo zgrajena v Srbiji v skoraj treh desetletjih.

(mbo)