Embargo na uvoz ruske nafte bi neposredno prizadel vse, so danes v luči pozivov k prepovedi trgovanja z Moskvo, ki jih je slišati v EU, opozorili v Kremlju, prenaša poročanje svetovnih medijev Slovenska tiskovna agencija (STA) .

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je dejal, da bi bil naftni embargo odločitev, ki bi prizadela vse. Tak embargo bi imel resne posledice za svetovni energetski trg, imel bi tudi zelo hude negativne posledice za Evropo, je dejal.

Predstavniki več članic unije, med njimi Poljske in baltskih držav, so se v zadnjih dneh namreč zavzeli za popolno prekinitev trgovanja z Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino. Nekatere druge članice, med njimi Nemčija, temu za zdaj nasprotujejo.

K prekinitvi trgovanja z Rusijo je Unijo danes pozval tudi ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski.

Fotografija je simbolična.
(Photo by Johannes Plenio on Pexels.com)
Sankcije razcepile EU: Poljska išče radikalno potezo, Nemci in Avstrijci osupli

Prihajajoča energetska kriza je medtem okupirala pozornost mednarodne javnosti!

Tako svetovi mediji poročajo o diplomatskih aktivnostih v tem tednu: najprej zasedanje Sveta za zunanje zadeve, ki ga sestavljajo ministri posameznih EU držav, nato pa še skupno srečanje z obrambnimi ministri.

Naloga Sveta je seveda pripraviti potrebne dokumente za vrh Evropskega sveta, ki ga sestavljajo voditelji držav in vlad držav članic EU, ki bo v četrtek in petek. Srečanje se bo udeležil tudi prihaja predsednik ZDA Joe Biden.

Isti dan bo potekal izredni vrh Nata in skupine G7. Za nameček vse v Bruslju in z namenom uskladitve politik do ruske intervencije v Ukrajini.

V fokusu je morebitni evropski embargo na uvoz evropske nafte. “Očitno Američani tu ne bi izgubili ničesar, njihov položaj bi bil boljši od evropskega,” je dejal Peskov na omenjeni tiskovni konferenci. “Bi pa takšna odločitev vplivala na ves svet,” je zaključil.

Fotografija je simbolična.
(Photo by Pixabay on Pexels.com)
Moskva nestrpno čaka na razplet srečanj in usklajevanj v tem tednu

V pripravah na razpravo, poročajo svetovni mediji, je poljski premier Mateusz Morawiecki konec tedna pozval k novemu, petemu paketu sankcij, ki bi vključeval blokado trgovine z Rusijo.

“Čim prej”, pravi pravi, “vključno s pomorskim in kopenskim prometom. Popolna prekinitev ruske trgovine bi Rusijo dodatno prisilila, da razmisli, ali bi bilo bolje ustaviti to kruto vojno,” je še dejal Morawiecki.

Kar na Češkem, formalni zaveznici znotraj Višegrajske skupine, ni poželo pričakovanega odobravanja. “Popolna prepoved trgovine z Rusijo ni realna, ker štirje paketi sankcij EU dobro delujejo,” je dejal češki finančni minister Zbyněk Stanjura iz Civilnodemokratske stranke (ODS), katere najbolj viden član je tudi premier Petr Fiala.

Čehi zatrjujejo, da bi popolna prepoved trgovine pomenila konec uvoza plina in nafte iz Rusije, kar je nesprejemljivo za več držav EU, vključno z Nemčijo in Avstrijo, poroča Euractiv.cz.

Evropa na razpotju.
(Photo by Pixabay on Pexels.com)
Irska, Litva in preostala EU, ki je močno razdeljena

Irski in litovski minister sta ob prihodu na srečanje dejala, da bi sankcije morale prizadeli donosni ruski energetski sektor, poroča Reuters.

Annalena Baerbock, vodja nemške diplomacije iz stranke Zelenih, je ob prihodu rahlo patetično dejala, da “podobe, ki prihajajo iz Ukrajine, trgajo srce v prsih.” In natresla nekaj puhlic o nujno potrebni izolaciji Rusije.

Nizozemski premier Mark Rutte je bil natančnejši: “Države EU so še vedno močno odvisne od ruske nafte in plina za oskrbo z energijo in tega ni mogoče preprosto ustaviti kratkoročno,” ga citira Reuters.

Še huje: Rutte meni, da je “Evropa popolnoma odvisna od ruske nafte, s plinom pa je še slabše.” Odvisnost moramo zmanjšati, se zaveda Rutte, vendar tega ne moremo storiti jutri. To so besede, s katerimi bo Rutte nasprotoval poljskemu premierju, pa tudi baltskim državam, saj jih je izrekel- tako svetovni mediji- potem ko je predtem gostil predsednika Litve Gitanasa Nausėdo.

Razdeljena Evropska unija.
(Photo by Anthony Beck on Pexels.com)
Za koga igrajo Poljska in pribaltske države?!

Poljska in baltske države računajo, da jih bo na zasedanju Evropskega sveta podprl Biden, ki je pred kratkim prepovedal uvoz ruskih energentov, pričakovano pa mu bo sledila Velika Britanija.

Takšen scenarij je mogoče pričakovati, ker bi bil to izjemno močan udarec za Moskvo. Enakovredno je vprašanje, kolikšen bi bil udarec za članice EU, ki so- kot že povedano- malodane popolnoma odvisne od ruske nafte in plina.

Medtem so bili narejeni pomembni koraki za lajšanje razmer na svetovnem trgu nafte in plina. ZDA so tako poslale protiraketne sisteme Patriot v Savdsko Arabijo, z namenom da bi jo zaščitile pred raketnimi napadi proiranskih Hutujev iz Jemna.

Kar je v svojem bistvu koncesija, na katero se bo moral Rijad odzvati s pričakovanim pozitivnim ukrepom, med katerimi bi bil najbolj pozitiven povečanje proizvodnje nafte, vse pa zato, da bi zmanjšali strah pred pomanjkanjem energentov na trgu.

Takšna poteza bi seveda izzvala negativno reakcijo Moskve, ki pa trenutno, tako kot leta 2020, ne more začeti cenovne vojne z Arabijo.

Tudi zato so iz Bele hiše domači javnosti sporočili, da so višja cene goriva posledica boja proti režimu v Moskvi, ki je sprožil agresijo na bojda demokratično Ukrajino. Takšna retorika v Združenih državah spominja na Ronalda Reagana, nekdanjega h’woodskega igralca, ki je takratno Sovjetska Zvezo poimenoval “Cesarstvo zla”.

Kdo v EU bo največ iztržil od ukrajinske krize?
Fotografija je simbolična.
EU popolnoma razcepljena

Bi tak pristop imel enak učinek v državah članicah EU?

Analitiki menijo, da zelo verjetno ne, ker so na ravni EU prevelike razlike med članicami: odstotek v prid ameriški politiki je morda višji na Poljskem in v baltskih državah, vsekakor pa nižji v bolj oddaljenih.

Skoraj popolna podpora bi sprožila stopnjevanje ruske agresije ali celo uporabo nekaterih prepovedanih orožij, morda tudi bioloških in kemičnih. Francoski predsednik Emmanuel Macron, predsednik Sveta EU, je dejal, da bi nadaljnje poslabšanje razmer v Ukrajini privedlo do zavrnitve kakršnih koli tabujev, ko gre za sankcije.

Možnost embarga na uvoz nafte, ne pa tudi plina, bi ob savdskem povečanju proizvodnje in vrnitvi iranske nafte, evropski trg lažje nadomestil. EU pokriva 25 % potreb po nafti z uvozom iz Rusije, kar je 60 % celotnega izvoza največje svetovne države.

Tudi Rusija bi lahko delovala destruktivno, opozarjajo svetovni analitiki, in prvič v paketu prekinila dobavo plina.

Pomenljivo je, da se je Nemčija s Katarjem dogovorila za dolgoročno partnerstvo pri dobavi energentov, predvsem utekočinjenega plina, kar pomeni, da očitno dolgoročno računa na takšno možnost, kar je v Dohi potrdil nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck.

The Financial Times danes poroča, da je vseevropska težnja zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in nafte. EU gospodarsko okreva po krizi javnega zdravja, bojda posledici domnevne pandemije domnevnega novega koronavirusa, česar posledica so težave v dobavnih verigah in naraščajoče cene energije, kar je povzročilo inflacijo.

Fotografija je simbolična.
(Photo by Suzy Hazelwood on Pexels.com)
Vrh EU-Kitajska na dan norcev

Vendar opozarja, da se morajo voditelji EU zavedati, da bi prenagljeni embargo lahko Unijo pripeljal v nevarno stanje stagflacije, upadanja rasti z inflacijo, ki je najbrž nevarnejša od recesije.

Pomembna tema ves teden bo iskanje soglasja članic EU o mehanizmih za zajezitev naraščajočih cen energije. Države juga- kot je Italija– zahtevajo omejitev cen plina in ostalih energentov, Španija zahteva ločitev med cenami električne energije in plina, Franciji se zdijo takšne rešitve sprejemljive, medtem ko Nemčija, Nizozemska in Avstrija zavračajo kakršno koli idejo o motenju tržnega sistema.

V luči energetskih težav je pomemben del srečanja evropskih voditeljev z Bidenom romal v ozadje; gre za oblikovanje skupne platforme v odnosu do Kitajske. Vrh EU-Kitajska bo sicer 1. aprila. Kar ne gre jemati resno, bo tokrat še preresno.

(mbo)