Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivih šolanja na daljavo zaradi epidemije covida-19 kaže, da šolski delavci po vrnitvi v šole pri šolarjih zaznavajo nekatere vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje.

Kot je pokazala raziskava, je pri šolarjih na razredni stopnji po vrnitvi v šolske klopi zaznati slabši besedni zaklad in pismenost, slabše branje, krajši čas zbranosti, klepetavost, več porabljenega časa za pisanje nalog in manjšo samostojnost.

Tudi na predmetni stopnji učitelji opažajo upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje, nemir in klepetavost, ob tem pa še težave z zbranostjo, slabše znanje, težave pri postavljanju ciljev in tudi upad telesne dejavnosti.

Šolanje od doma je vplivalo na duševno zdravje

Pri nekaterih dijakih so zaznali večjo občutljivost na dražljaje, dijaki so težje vzpostavljali stike z vrstniki, več težav so imeli z nastopanjem pred razredom, motivacija za šolsko delo je upadla.

V splošnem so pri otrocih in mladostnikih zaznali nekoliko več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Pri otrocih, ki so že prej imeli težave, so se te v obdobju šolanja na domu še poglobile.

Poglobila se je tudi vrzel med boljšimi in slabšimi učenci. Na šolah pa beležijo tudi večje število individualnih pogovorov, ki jih svetovalne delavke opravljajo z otroci in mladostniki, starši in učitelji.

Pretekla tri leta so bila za učence in šolske delavce
malodane peklenska.
Pristopi za blaženje posledic so med šolami različni, NIJZ predlaga rešitev

Nekatere šole za blažitev posledic zaprtja šol in šolanja na daljavo izvajajo različne aktivnosti, kot so delavnice za duševno zdravje, zagotavljajo vzpodbudno učno okolje in skrbijo za več gibanja. Organizirajo tudi tematske razredne ure, pri tem pa sodelujejo z zunanjimi izvajalci.

Nekatere programe za blažitev posledic razvijajo tudi same, v prednosti pa so šole, ki so že v preteklosti razvile programe oziroma delavnice s področja zdravega načina življenja. Kot primer poročilo NIJZ tako navaja programa oziroma mreže Zdravih šol.

Kot so poudarili sodelujoči v raziskavi, bi šole potrebovale pomoč v primerih, ko imajo otroci in mladostniki resne težave in potrebujejo nadaljnjo zdravstveno obravnavo. To sistemsko ni dovolj urejeno in šolski delavci pogosto ne vedo, kako ukrepati oziroma kako pravilno postopati.

Ob tem opozarjajo, da bi dostop do tovrstne pomoči moral potekati hitreje, a je zaradi dolgih čakalnih dob otežen. Na tem mestu je zato nujno izboljšanje sodelovanja med šolami in zdravstveno službo ter lažji in hitrejši dostop do nadaljnje obravnave.

NIJZ kot možno rešitev za blaženje posledic šolanja na domu v času epidemije predlaga vključevanje vsebin (duševnega) zdravja v redni učni načrt. Za primer daje psihosocialne delavnice, obvladovanje stresa, gibanje in podobno ter dodatno krepitev šolske svetovalne službe za izboljšanje dostopnosti do skupinske in individualne pomoči šolarjem.

(mbo)