Kot prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA), je javnofinančni primanjkljaj lani znašal 2,705 milijarde evrov ali 5,2 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), kar je 961 milijonov evrov manj, kot je znašal leta 2020.

Bruto dolg je dosegel 74,7 odstotka BDP in se je relativno znižal za 5,1 odstotne točke BDP, je danes objavil državni statistični urad.

Primanjkljaj podsektorja centralna država je lani znašal 2,944 milijarde evrov, druga dva sektorja pa sta ustvarila presežek. Lokalna država ga je ustvarila v višini 60 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa 178 milijonov evrov.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2021 znašal 38,858 milijarde evrov ali 74,7 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2020 se je nominalno zvišal za 1,435 milijarde evrov.

Fotografija je simbolična.
(foto: Tima Miroshnichenko on Pexels.com)
Marca na letni ravni 5,4-odstotna inflacija, na mesečni zaradi cenejše elektrike deflacija

Državni statistični urad je podal tudi podatke v zvezi z inflacijo, ki trenutno predstavlja največjo skrb v EU in na območju evra.

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni v povprečju zvišale za 5,4 odstotka, k rasti cen pa so najbolj vplivale podražitve naftnih derivatov.

Bencin se je podražil za 30,3 odstotka, dizelsko gorivo za 29,5 odstotka, tekoča goriva pa za 12,1 odstotka.

So pa inflacijo na letni ravni precej precej ublažile nižje cene elekrične energije, znižale so se za 29,8 odstotka.

Predvsem zaradi nižjih cene elektrike, do katere je prišlo zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov, je Slovenija marca v mesečni primerjavi beležila 1,1-odstotno deflacijo. Elektrika se je namreč glede na februar pocenila kar za 38,9 odstotka, je še sporočil državni statistični urad.

(mbo)