Višje sodišče je pritrdilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču, da nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju zaradi škode, ki mu je nastala zaradi neupravičene obsodbe v primeru Ježovita, pripada 50.000 evrov odškodnine, poroča današnje Delo.

Poleg tega je višje sodišče delno ugodilo Kanglerjevi pritožbi in razveljavilo sodbo v delu, kjer je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.

Odškodninski zahtevek se je nanašal na pet sodnih postopkov, ki so potekali zoper Kanglerja in so se v celoti zaključili z oprostitvijo ali ustavitvijo postopka. To so zadeve Ježovita, kolektor na mariborski tržnici, lutkovno gledališče, radarji ter zadeva bivše podžupanje Astrid Bah.

Kangler, trenutno državni sekretar na notranjem ministrstvu, je namreč zahteval okoli 661.000 evrov in z odločitvijo okrožnega sodišča ni bil zadovoljen, zato se je pritožil.

Francu Kanglerju naj se odškodnina izplača v obliki in protivrednosti
sadik za lubenice, poziva del javnosti.
Narok v ponovljenem sojenju je razpisan za 16. maj.

Nekaj več kot 200.000 evrov odškodnine je Kangler terjal za izgubljene plače, ker je zaradi zadeve Ježovita izgubil položaj državnega svetnika in tudi ni mogel dobiti druge službe. Od države je zahteval še 410.000 evrov odškodnine zaradi čustvenih bolečin, ki so mu jih povzročila leta sodnih postopkov.

Kot še poročajo mediji po državi, bo moralo okrožno sodišče v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil nekdanji mariborski župan imenovan na mesto državnega sekretarja, saj v zvezi s tem v prvem postopku ni zaslišalo predlagane priče.

Prav tako po oceni višjega sodišča ni zadostno obrazložilo zavrnitve zahtevka v delu, ki se nanaša na trditve o montiranih procesih oz. odškodnino za domnevno protipravno ravnanje tožilstva in sodišča.

Prvostopno sodišče mora tudi ugotoviti, ali je bilo odločanje sodnikov v posameznih postopkih proti Kanglerju kljub kasnejšemu uspešnemu epilogu očitno grobo in napačno.

Za odškodninsko odgovornost države namreč ne zadošča kakršnakoli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik, temveč mora biti izpolnjen standard t. i. kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti. 

Ugotoviti mora tudi, ali ta morebitna škoda presega običajne neugodnosti zaradi poteka kazenskega postopka. Prav tako mora raziskati, ali je med domnevno protipravnim ravnanjem sodnikov in škodo obstajala vzročna zveza.

Burni odzivi javnosti, predvsem na spletnih družbenih omrežjih.
Odzivi v javnosti, predvsem na spletu, burni

Medtem so odzivi v javnosti, pričakovano, burni. Ljudje se v glavnem zgražajo, pretežno nad nesposobnostjo pristojnih organov oz. institucij, ne manjka pa tudi hudomušnih domislic, kako odškodnino izplačati.

Na spletnem portalu MMC RTV SLO tako komentatorji že uvodoma zapišejo, da naj se Francu Kanglerju odškodnina izplača v obliki in protivrednosti sadik za lubenice.

Javnost je posebej zgrožena nad dejstvom, da je v zadevi Ježovita tožilstvo Kanglerju očitalo dodelitev službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita in k temu priložilo dokaze (ti. prisluhe, čeravno beseda ni najbolj primerna). Kot vemo je bil sprva obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa je po izločitvi prisluhov iz spisa tožilstvo obtožnico umaknilo.

“Se pravi je bilo vse res, le resnica ni bila pridobljena pod pravim kotom,” piše eden od komentatorjev.

Še bolj neizprosni so do Kanglerja na spletnih družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter, prednjačijo pa seveda prebivalci Maribora. Kanglerja tako pozivajo “naj bo ded” (soznačnica za pokončnega, karakternega moža) in naj denar nakaže v humanitarne namene.

Državljani predlagajo tudi drugačne rešitve “primera Kangler” in vseh repov, ki se vlečejo za in vzporedno z njim. “Dobro bi bilo, da bi državljani tožili tega modela za hude duševne bolečine, ker se nam vedno znova prikazuje,” tako predlaga nekdo.

“Ce bi bile sodbe izrecene v imenu ljudstva, kot je v njih zapisano, bi ta in njemu podobni vsi tolkli kamne na golem otoku“, pa komentira nekdo drug.

“Tako nas pa najprej okradejo in nato zahtevajo se odskodnino. Narod bi se moral spravit na sodnika, ki ga je pri obtozbi oprostil. Ce je bil za oprostil o sodbo kriv postopek, pa bi morali odskodnino placati vsi, ki so bili v postopek vkljuceni. Da vidimo potem korenjake.”

Kako se bo prisojanje odškodnine Francu Kanglerju odrazilo na volitvah, je že čisto druga zgodba.

(mbo)

(mbo)