V Luki Koper so včeraj gostili ministra za infrastrukturo sosednjih držav- slovenskega Jerneja Vrtovca ter hrvaškega Olega Butkovića, ki je k temu še minister za pomorstvo in promet .

Slednji je po ogledu povedal, da je Luka Koper po pretovoru kontejnerjev pred Luko Reka, da pa se tudi sami trudijo za razvoj pristanišča tudi z gradnjo železniške povezave.

Spomnimo: Hrvaška gradi hitro nižinsko progo Botovo- Zagreb- Rijeka, ki poteka od meje z Madžarsko do Jadrana. Evropska komisija gradnjo v višini 85% sofinancira z nepovratnimi sredstvi.

Za zdaj gre za odsek proge (Hrvatski Leskovac – Karlovac), ki je dolg 44 kilometrov, rok za zaključek del pa je 30 mesecev. Rekonstrukciji obstoječega in gradnji novega tira se bo priključila tudi obnova nekaterih postaj in postajališč.

Prometno-upravljalske in varnostno-signalne sisteme bo na omenjenem odseku proge vgradil hrvaško-italijanski konzorcij Končar KET- Alstom Ferroviara v vrednosti skoraj 300 mio HRK.

Več o tem si lahko preberete na sledeči povezavi: https://mariborskiodmev.com/2022/01/27/ribe-netopirji-in-jansa-kitajci-izloceni-izgradnja-hrvaske-nizinske-proge-avstrijskemu-strabagu/

Fotografija je simbolična.
(Foto: Tom Fisk on Pexels.com)
Kako narediti Jadran še bolj atraktiven s slovensko-hrvaškega interesnega vidika

Ministra in gospodarski predstavniki so se včeraj pogovarjali o tem, kako narediti severni Jadran še bolj atraktiven in za prvo izbiro na poti blaga iz Azije proti Evropi in v obratni smeri, je povedal Boštjan Napast, predsednik uprave Luke Koper.

Izpostavil je še številne investicije, ki bodo Luko Koper ohranjale kot vodilno pristanišče v severnem delu Jadrana; med njimi je omenil podaljševanje pomola v južnem delu in pridobljena dodatna zemljišča v zaledju, ki jih je vlada vključila v koncesijsko območje, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Kar se tiče Reke spomnimo, da je bila pred tremi meseci (november 2021) na Reki podpisana koncesijska pogodba za razvoj in gospodarsko rabo zagrebškega kontejnerskega terminala Deep Sea, ki ga bo naslednjih 50 let upravljal konzorcij APM Terminals in ENNA Logic.

Gre za naložbo, ki naj bi Reko postavila na svetovni zemljevid pomembnih pristanišč na področju kontejnerskega prometa, Luka Reka pa naj bi se ob uresničitvi zastavljenih načrtov prebila na vodilno mesto med severnojadranskimi pristanišči, od koder sta jo izrinila Koper in Trst.

Novi terminal ima globino morja 20 metrov vzdolž obalne stene, kar ga uvršča v skupino “deep sea” terminalov, ki imajo možnost sprejema in servisiranja kontejnerskih ladij zadnje generacije. Gradnja 1. faze tega 400 metrov dolgega terminala z robnikom je bila zaključena leta 2019.

Več o tem si lahko preberete na sledeči povezavi: https://mariborskiodmev.com/2022/02/01/trzasko-pristanisce-lani-s-55-milijoni-ton-pretovora-se-bitka-pristanisc-na-jadranu-znova-razvnema/

(mbo)