Irina Škrebec, mama kuharja Yegorja Škrebca, ki je služil na križarki Moskva, je dejala, da ji uradniki niso želeli pokazati seznama mrtvih in pogrešanih članov posadke

Zgodba je zanimiva, lahko pa tudi, da je plod propagande in gre za pretiravanje. Prenaša jo namreč zagrebški Jutarnji list, ki jo je prevzel do britanskega The Telegrapha, ki se sklicuje na ruski protivladni The Insider, ta pa tudi na poročanje Meduze.

Irina Škrebec torej trdi, da je njen sin, ki je lani poleti postal član moskovske posadke, zdaj na seznamu pogrešanih. Z možem Dmitrijem Škrebcem sta zato prejšnji konec tedna odšla v bolnišnico na Krim, da bi poiskala sina, tam pa sta- trdijo pri časniku- videla okoli 200 članov moskovske posadke. Vsi so imeli hude opekline.

“Videla sem čisto vse fante z opeklinami. Ne morem vam opisati, kako težko je bilo, a sina nisem našla,” je za The Insider- medij, ki je kritičen do Kremlja– povedala Škrebčeva. “V bolnišnici je bilo 200 ljudi, posadka križarke pa šteje več kot 500 ljudi. Kje so ostali,” se je na glas vprašala.

Njen sin je bil nabornik, kasneje seveda obveznik, lokalni uradniki pa so zavrnili njeno prošnjo za ogled seznama moskovskih članov posadke, ki so bili ubiti in so bili na seznamu pogrešanih. Mati nekega drugega člana moskovske posadke pa je za ruski časnik Novaja gazeta povedala, da je njen sin preživel potop in je zdaj v bolnišnici. Dodala je, da naj bi bilo v potopu ubitih 40 ljudi.

“Moj sin je jokal, ko mi je po telefonu povedal, kaj je videl. Bilo je grozno. Jasno je, da niso vsi preživeli potopitve,” je še povedala ženska, ki je želela ostati anonimna. “Rekel mi je, da si nikoli ni mislil, da bo v miru končal v takšnem mlinčku za meso,« je dodala.

Identifikacija križarke Moskva- z na fotografijah vidno ladjo- daje pozitivne odgovore.
Ruski protivladni mediji po poti resnice, a kaj slednja sploh je?!

Neimenovani viri blizu poveljnikov Črnomorske flote so za ruski raziskovalni medij Meduza povedali, da je bilo do zdaj v pristanišče v Sevastopolu na Krimu dostavljenih 37 trupel mrtvih članov posadke.

Spomnimo: križarka Moskva je prejšnji četrtek v zgodnjih jutranjih urah potonila v Črnem morju. Ukrajina trdi, da je križarka potonila, potem ko so jo zadele njene rakete. Rusija trdi, da ni utrpela človeških izgub, v nasprotju z navedbami avtorjev vseh omenjenih člankov, ki trdijo, da ni podala razlog potopitve ladji, pa je kot vzrok slednje navedla eksplozijo streliva v skladišču znotraj ladje.

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je konec minulega tedna objavilo videoposnetek, na katerem je prikazana posadka Moskve med bivanjem v sevastopolski bazi. Poznavalci trdijo, da je na posnetku vidna le polovica posadke križarke. Telegraph tako navaja, da naj bi posadka Moskve imela okoli 500 članov.

Eden od komunikacijskih kanalov medijske platforme Telegram, za katerega se domneva, da je povezan z ruskimi varnostnimi agencijami, je včeraj objavil fotografije, ki nazorno kažejo, da se je križarka vnela, preden je potonila.

Na fotografijah je razvidno, da se je križarka nagnila na eno stran, iz njenega zadka pa se vije gost črn dim. Fotografije prikazujejo tudi curke vode, ki izhajajo iz cevi na njeni palubi, usmerjeni pa so v nebo. Ko je bila fotografija posneta, so bili rešilni čolni že spuščeni, na palubi prav tako ni bilo nobenega člana posadke.

Za spletnimi šalami se skrivajo žalostne človeške usode.
Kolikšen udarec za rusko mornarico dejansko predstavlja izguba Moskve?!

Izguba Moskve je velik udarec za Rusijo, poudarja britanski časnik. Da je križarka v uporabi od leta 1983, še navaja in da je sodelovala v številnih ruskih vojaških operacijah ter da bo Rusija brez Moskve zagotovo težje branila svoje položaje na jugu Ukrajine.

Trditvam časnika sicer ne gre popolnoma pritrditi- denimo, da bo brez slednje dosti težje napadla ukrajinsko pristanišče Odesa, saj je bila primarno namenjena za protiladijsko delovanje, k temu pa je bila stara slabih 40 let– je pa to vsekakor udarec za Rusijo.

In tudi dobrodošel medijski spin za preusmeritev pozornosti z ruskega zavzetja Mariupolja, s čimer je Ukrajina ostala brez dostopa do Azovskega morja, kmalu pa se ji enako lahko zgodi tudi s Črnim morjem.

(mbo)