Slovenija je na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 državami zasedla 54. mesto, je razvidno iz danes objavljenega indeksa organizacije Novinarji brez meja.

Ta v letnem poročilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos. Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002.

Pri organizaciji so opazili, da medijska polarizacija v državah dodatno krepi tudi delitve znotraj držav ter polarizacijo med državami na mednarodni ravni. Znotraj demokratičnih družb je v porastu delitev, ki je rezultat širjenja mnenjskih medijev in dezinformacij, ki jih okrepijo družbena omrežja, dodajajo v poročilu.

Letno poročilo je na vrh postavil Norveško. Razmere pa so označili za zelo slabe v rekordnih 28 državah, na zadnjem mestu je Severna Koreja.

Slovenija je letos padla za 18 mest na 54. mesto, kar je najslabša uvrstitev doslej. Razmere so označene za problematične. Ped Slovenijo je po omenjenem indeksu Hrvaška, ki je iz 56. “padla” na 48. mesto, izboljšala se je celo Madžarska, ki je iz 92. poskočila na 85. mesto.

Slikovna priloga je simbolična.
(Vir: splet)
Slovenija še kar navzdol, kaj je pravi vzrok?

Že lani je sicer Slovenija na indeksu padla za štiri mesta. Med državami Evropske unije so se slabše od Slovenije uvrstile le Italija, Poljska in Madžarska.

“Svoboda medijev in novinarjev je ključna za demokratičen politični proces, kar dokazuje že pogled v soseščino, kjer je bila podreditev medijev eno od glavnih orodij za prevzem in ohranitev na oblasti so ob svetovnem dnevu medijev opozorili v DNS-ju.

Politika, predvsem še aktualna vladajoča, je novinarje hotela zvesti na politične propagandiste, tiste, ki niso hoteli sodelovati, pa je na vse načine diskreditirala. V takšnem okolju ni prijetno biti novinar,” so razmere v preteklem leti v Sloveniji opisali v DNS.

Odziva Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) glede omenjenega poročila še ni, so pa pri ZNP tik pred volitvami, obsodili izjavo Roberta Goloba, predsednika Gibanja Svoboda in najverjetneje bodočega predsednika vlade, ki je 15. 4. 2022 na predvolilnem soočenju na Trgu republike v Ljubljani napovedal ukinitev določenih medijev.

(mbo)