Papež Frančišek je zaprosil za sestanek z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer bi se pogovorila o končanju vojne v Ukrajini, vendar še ni prejel odgovora.

“Putin ne more in ne želi imeti tega srečanja v tem trenutku. Toda kako drugače, naj zaustavimo to brutalnost,” se je v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera vprašal papež.

Na vprašanje, ali načrtuje potovanje v Ukrajino, je Frančišek odgovoril, da je v Ukrajino poslal dva kardinala, da bi pripravila vse potrebno za možni sestanek. Dejal pa je, da ima občutek, da v tem trenutku ne more v Ukrajino.

“Najprej moram iti v Moskvo, najprej se moram srečati s Putinom,” je poudaril papež.

Papež je za italijanski časnik Corriere Della Sera povedal, da bo srečanje skušalo ustaviti konflikt, ki je izbruhnil konec februarja, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Papež Frančisek in Borut Pahor ob srečanju v Vatikanu.
(Fotografija je simbolična. Foto: Vatican media/UPRS)

Kritično o patriarhu Kirilu, poglavarju Ruske pravoslavne cerkve, ki glasno podpira vojno

V izjavi za časnik je dodal še, da je govoril tudi s patriarhom ruske pravoslavne cerkve Kirilom, ki je vojno v celoti podprl in dejal, da Kiril ne more postati Putinov ministrant.

“S Kirilom sem se pogovarjal 40 minut prek Zooma. V prvih dvajsetih mi je s seznama v roki prebral vse izgovore za vojno. Poslušal sem ga in mu rekel, da ne razumem ničesar,” navajajo drugi svetovni mediji.

“Brat moj, mi nismo državni kleriki, ne moremo uporabljati jezika politike, ampak Jezusove besede,” naj bi mu še dejal.

Papež Frančišek je vojno v Ukrajini v nedeljo opisal kot “strašno nazadovanje človeštva” in dejal, da je bil Mariupol “barbarsko bombardiran in uničen”.

Zanimivo, da svetovni mediji ne navajajo ali so predstavniki časnika in papež razpravljali o nekaterih povodih za vojno, med katerimi je bil prav gotovo tudi požig stavbe Trgovinske zveze v Odesi, ki se je zgodil na včerajšnji dan pred osmimi leti.

V slednjem so ukrajinski nacionalisti žive zažgali skoraj 50 ljudi (viri poročajo o 42-48 mrtvih znotraj stavbe, k temu pa je treba prišteti še tiste, ki so jih zloglasni AZOVci pretepli do smrti).

(mbo)