Švedska je danes uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato. S tem se bo morda končala več kot 200 let trajajoča vojaška neuvrščenost te nordijske države.

Do podpisa pa prihaja le dan po tem, ko je švedska premierka Magdalena Andersson sporočila, da se je njena vlada odločila za vstop v Nato, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Tudi švedski kralj Gustav XIV. je v Stockholmu dejal, da se namerava njegova država pridružiti Natu, ter poudaril, da bodo to storili hkrati in v soglasju s Finsko. Izzivi, s katerimi se soočata obe državi ob ruski invaziji na Ukrajino, predstavljajo priložnost za soglasje in poglobljeno sodelovanje, da bomo skupaj stali še močnejši, je dodal.

Trenutno švedska premierka še ne vidi neposredne vojaške grožnje Švedski, a dodaja, da bo država ranljiva predvsem v vmesnem času, preden bo njena prošnja odobrena s strani vseh aktualnih članic Nata.

Avstrije v zvezi NATO še nekaj časa ne bo,
Finsko in Švedsko utegneta blokirati Hrvaška in predvsem Turčija.
Avstrija se ne namerava pridružiti Natu

Avstrija se kljub vojni v Ukrajini in odločitvam Švedske in Finske o predvidenem vstopu v Nato ne namerava pridružiti zavezništvu, je včeraj povedal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg.

Geografski položaj Avstrije je popolnoma drugačen, ima pa tudi zelo različno zgodovino, ki jo je treba upoštevati, je dejal ob robu srečanja zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Hkrati je poudaril, da Avstrija ni politično nevtralna. Pri tem je ponovno obsodil rusko invazijo na Ukrajino in opozoril, da v takšni vojni ni nevtralnosti, še prenaša STA.

Na vprašanje, ali je mogoče zagotoviti varnost, kljub temu da Avstrija ostaja zunaj Nata, je Schallenberg odgovoril, da namerava Avstrija povečati naložbe za svojo varnost, saj svet ni tako prijazen, kot bi si morda želeli, prav tako obstajajo države, ki so za uveljavitev svojih interesov pripravljene uporabiti vojaško silo.

(mbo)