(novica s komentarjem)

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je po srečanju s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, ki ji je predal letno poročilo, dejal, da prihaja obdobje intenzivnega sodelovanja tako z zakonodajno kot izvršno vejo oblasti.

Iz letnega poročila izhaja, da je področje dela in zaposlovanja še vedno tisto, na katerem pri zagovorniku dobijo največ pritožb in prijav primerov diskriminacije. Pogosta so tudi vprašanja povezana s socialno varnostjo in zdravstvenim sistemom.

Slovenski mediji družno navajajo, da je Lobnik kot osebne okoliščine, ki so vzrok neenakopravnosti in ki izključujejo, izpostavil invalidnost, narodnost, starost in spol.

Rahlo šokantno, a Lobnik je izjavil, da gre predvsem za vprašanje sobivanja z romsko skupnostjo in nizko izobraženostjo v njej. Po 30-ih letih samostojnosti in nemalim prizadevanjem države... a ni že čas, da se vprašamo, kdo je dejansko kriv?!

Klakočar Zupančičeva je napovedala, da bodo na področju enakosti in nediskriminatornosti naredili velik korak naprej. Idejo o sodelovanju pozdravlja in dodaja, da se bo osebno zavzemala za to, da bomo v Sloveniji izkoreninili diskriminacijo.

Zdi se, da po mnenju Lobnika romska populacija v Sloveniji trpi.

Morda velja izjavo obravnavati v kontekstu večje politične uveljavitve omenjenih, 
za kar si aktivisti in nižje rangirani politiki nove (in najverjetnejše) koalicije na lokalni ravni že prizadevajo?! 
Gre torej predvsem za ustvarjanje trajnega in hvaležnega volilnega telesa na račun proračunskih priboljškov?  

Obljublja, da bo njuno sodelovanje tvorno, ne samo na sistemski ravni ali na področju zakonodaje, ampak tudi z zgledom, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

To, da se ljudje počutijo prizadete in diskriminirane zaradi osebnih okoliščin ( kot so spol, vera, narodnost, rasa in podobno), po njenem mnenju ne spada v 21. stoletje.

Sliši se lepo, a v praksi se vedno bolj tako počuti tudi večinsko, slovensko in slovansko, prebivalstvo, po katerih ta dežela in ta država navsezadnje nosita ime.

(mbo)