V 109. letu starosti je umrl Boris Pahor, znamenit tržaški pisatelj

V 109. letu starosti je na svojem domu v Trstu umrl pisatelj Boris Pahor, je poročal Radio Slovenija.

Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.

Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu. Kot otrok je bil priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu, še poroča STA.

Kot navaja RTV Slovenija, so ga opisovali kot živi primer izkušnje treh totalitarizmov 20. stoletja – fašizma, nacizma in komunizma.

S fašizmom se je srečal v zgodnjem otroštvu v rodnem Trstu, kjer je kot šestletni deček videl, kako v ognjenih zubljih sovraštva izginja Narodni dom. Nepojmljivemu zlu je dobrih dvajset let pozneje pričeval kot taboriščnik, novim krivicam pa nato v Jugoslaviji, kjer je njegovo delo dolgo ostalo neopaženo.

Boris Pahor
(Avtor: Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons - cc-by-sa-3.0; licenca: CC BY-SA 3.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=41080338)
Pahorjeva navzočnost v slovenskem prostoru doživela preporod šele v zadnjem obdobju

Da se je kljub visoki starosti zavedal nujnosti nastopanja, še navaja MMC RTV SLO, ker so številni želeli prisluhniti pisateljevi težki zgodbi.

“Kjer koli je spregovoril, ni izgubljal časa za kaj drugega kot pričevanje o tem, kar je v življenju videl in prestal, da bi vsi izvedeli, kako so “morale pri nas goreti knjige in kako smo bili brez jezika”, kako je bil “strah naš vsakdanji kruh” in o taboriščih, “postojankah zgubljenega sveta”.

Gnalo ga je predvsem dvoje: da bi se poklonil “manom ugaslih tovarišev”, predvsem pa to, da bi se nove generacije zavedale mnogoterih pasti družbe in gradile boljšo prihodnost,” pišejo.

Med drugo svetovno vojno se je pridružil osvobodilni fronti, še navaja STA, leta 1944 so ga nemške oblasti poslale v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča.

Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.

(mbo)

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Website Built with WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: