Estonska premierka Kaja Kallas je v zvezi s sinočnjo maratonsko razpravo, ki je rezultirala z blokado dobave ruske morske nafte, novinarjem v Bruslju dejala, da bi morala Evropska unija (EU) nadaljevati s sedmim paketom sankcij proti Rusiji.

Ta bi po vseh napovedih moral vključevati embargo na plin. “Menim, da sedmi paket sankcij mora vsebovati tudi z blokado dobave ruskega plina, vendar sem tudi realna in mislim, da do tega ne bo prišlo.’

Dogovorjeni naftni embargo je ob tem opisala kot pravičen kompromis. “To je bilo največ, kar smo lahko naredili. Še včeraj sem bila glede možnosti dogovora zelo skeptična.”

Vendar pa se trenja v EU ne morejo več prikriti: avstrijski kancler Karl Nehammer je že kar takoj izključil možnost ti. plinskega embarga. Uradnemu Dunaju pritrjuje tudi uradni Berlin.

“Plinski embargo sploh ne bo tema,” je tako dejal nemški kancler Olaf Scholz. “Rusko nafto je veliko lažje nadoknaditi, plin pa je popolnoma druga kategorija,” še Scholzeve besede povzemajo svetovni mediji.

Fotografija je simbolična.
(Foto: Pixabay on Pexels.com)
Gazprom prekinil dobavo nizozemskemu energetskemu podjetju

Ruski Gazprom je uresničil včerajšnje napovedi in danes ustavil dobavo plina nizozemskemu energetskemu podjetju GasTerra, ki je v delni državni lasti.

Prekinitev dobave, do katere je prišlo, ker v nizozemski družbi zavračajo plačevanje ruskega plina v rubljih, so potrdili v ruskem energetskem velikanu, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Ruski predsednik Vladimir Putin je konec marca naznanil, da bo Rusija za zemeljski plin sprejemala zgolj plačila v rubljih, kupci pa bodo morali odpreti račune v ruski valuti, ali pa bo dobava plina prekinjena. Gazprom je tako že ustavil dobavo plina Poljski, Bolgariji in Finski.

GasTerra je že včeraj potrdila, da ne bo izpolnila zahtev Gazproma glede plačevanja v rubljih, še poroča STA.

Nizozemska iz Rusije po navedbah vlade sicer prejme okoli 15 odstotkov zalog zemeljskega plina, kar je precej manj od evropskega povprečja.

(mbo)