Vzhodnoevropske države Bruslju: "Prisilili ste nas, da smo kupili veliko cepiv, zdaj pa jih ne potrebujemo več!"

Zaenkrat kar malce pod radarjem slovenske javnosti je regijo prešla sinočnja objava hrvaškega Jutarnjega lista, ki se sklicuje na pisanje bruseljskega portala.

Skupina desetih vzhodnoevropskih držav, vključno s Slovenijo in Hrvaško, je namreč pri Evropski komisiji zaprosila za pregled pogodb o cepivu proti koronavirusu, je razvidno iz pisma, ki ga je prejel vplivni portal Politico.

Pismo omenja “prevelike odmerke cepiv in potrebo po zaščiti javnih financ“.

V pismu je v eni od zahtev zapisano, da bi morale pogodbe o nabavi vsebovati tudi določbo o prekinitvi pogodb, “če ni več potrebe po cepivih z zdravstvenega in epidemiološkega vidika”. Prav tako menijo, da je treba zagotoviti možnost zmanjšanja števila naročenih odmerkov, ki bi bolje odražale povpraševanje.

Pismo je bilo v petek zvečer poslano evropski komisarki za zdravje Stelli Kyriakides, še navaja Politico.

Vodja pobude je Poljska, pismo pa so podpisale Hrvaška, Bolgarija, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Številne vzhodnoevropske države so že prej izrazile zaskrbljenost, ker so bile na vrhuncu epidemije prisiljene podpisovati zanje neugodne sporazume o cepivu proti koronavirusu, posledično kupovati preveč odmerkov slednjega, zdaj pa slednje ni več potrebno.

Vzhodnoevropske države EU so še kar prisiljene kupovati
nikomur potrebna cepiva.

Države podpisnice poudarjajo, da gre za porabo proračunskega denarja, ki ga ni mogoče razložiti javnosti.

Politico opozarja, da je EK zagotovila 4,2 milijarde odmerkov cepiva proti koronavirusu, kar je skoraj desetkrat več kot vseh prebivalcev EU. 

Tako je bilo samo februarja dostavljenih 1,3 milijarde odmerkov.

Kljub znakom, da se pandemija umirja in da je bila po vsej EU dosežena zadovoljiva raven pokritosti s cepljenjem, pogodbe s proizvajalci cepiv predvidevajo dobavo cepiv, ki daleč presegajo potrebe držav članic in njihovo sposobnost, da jih absorbirajo, je zapisano v pismu.

Države podpisnice trdijo, da obstaja nevarnost, da se neuporabljena cepiva zaradi težav z donacijo cepiv iztečejo in da gre za “porabo proračunskega denarja, ki ga ni mogoče pojasniti javnosti”.

V pismu je navedeno, da “Komisija ni vložila dovolj prizadevanj za spremembo določb pogodbe“. Države podpisnice poudarjajo potrebo po spremembi delov pogodbe, ki urejajo nakup cepiv.

Navaja tudi problem dostave cepiv, katerih rok uporabnosti je blizu izteka, na kar prednostno opozarjajo pribaltske države.

Med drugimi zahtevami, kot še poroča Politico, države omenjajo, da je najbolj pomembno zagotoviti, da cepivo ščiti pred najnovejšimi različicami koronavirusa, in omogočiti organom EU za krizno upravljanje (in odzivanje na zdravstvene krize), da kupijo neuporabljena cepiva za ustvarjanje skupnih zalog.

Pojasnjujejo, kako bi to hkrati ustvarilo boljšo koordinacijo pri podarjanju neporabljenega cepiva preostalemu svetu.

(mbo)