Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je včeraj v Varnostnem svetu Združenih narodov v New Yorku Rusijo obtožil, da povzroča globalno krizo hrane s tem, ko blokira izvoz ukrajinskega žita.

Zaradi izpada je ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija protestno odkorakal iz dvorane, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Kot je dejal Michel, ruske vojaške ladje v Črnem morju, ruski napadi na transportno infrastrukturo in skladišča žita, njeni tanki, bombe in mine preprečujejo Ukrajini izvoz, sejanje in žetje.

To viša cene hrane, potiska ljudi v revščino in destabilizira svetovne regije, zatrjuje.

Ukrajina in Rusija skupaj proizvedeta tretjino svetovne pšenice in ječmena ter polovico sončničnega olja, še prenaša STA.

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dejal, da je glavni problem, kako zagotoviti nemoten izvoz iz Odese in ob tem zagotoviti, da Rusija tega ne izkoristi za napad na mesto.

Gre pri prehranski krizi za medijsko- politične slepilne manevre?
Kdo proizvede koliko in kdo koga ogroža?

Na svetovnem spletu se medtem odvijajo živahne razprave o tem, koliko katera država dejansko proizvede in česa.

Mnogi opozarjajo, da gre za medijsko- politične slepilne manevre, saj da Ukrajina s svojim povprečnim letnim pridelkom zadosti svetovnim potrebam v višini “zgolj” 2,5 odstotka, medtem ko Rusija pokrije kar 30 odstotkov slednjih.

Prav tako je ruski predsednik Vladimir Putin v petkovem intervjuju za rusko nacionalno televizijo dejal, da se bodo razmere na svetovnem trgu poslabšale zaradi britanskih in ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem gnojil in namignil, da je to šele začetek težav.

Po njegovem mnenju skuša Zahod prikriti lastne napake z obtoževanjem Rusije za težave na svetovnem trgu. Tako je ponovno zavrnil obtožbe, da Rusija blokira izvoz žita preko ukrajinskih pristanišč, in predlagal izvoz žita preko Belorusije, če bodo sankcije odpravljene.

Putin je dejal, da bi ga lahko izpeljali tudi skozi Mariupolj in Berdjansk, ukrajinska pristanišča pod ruskim nadzorom, ali Odeso pod nadzorom Ukrajine, vendar le, “če Ukrajina očisti morje min”.

Kot možno rečno tranzitno pot za žito pa je omenil Donavo
skozi Romunijo in Madžarsko.

Ruski predsednik se je sicer s temi predlogi odzval na- prav tako petkovo- izjavo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da je Minsk pripravljen dovoliti tranzit ukrajinskega žita preko svojega ozemlja v pristanišča v Nemčiji, Rusiji, na Poljskem ali na Baltiku, če lahko skoznje tudi sami izvažajo belorusko blago.

Britanski BBC sicer vseskozi poroča, da približno 20 milijonov ton ukrajinskega žita ne more priti na mednarodne trge, nova žetev pa se bo še prekmalu začela.

(mbo)