Kot je na vladni spletni strani objavilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), je Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ministrici za notranje zadeve mag. Tatjani Bobnar predstavil redno letno poročilo Zagovornika za leto 2021.

Govorila sta tudi o nekaterih še aktualnih priporočilih za odpravo (domnevne) diskriminacije in izboljšanje stanja na področju varstva pred diskriminacijo, ki jih je Zagovornik dal ministrstvu.

Lobnik je ministrici povedal, da je bilo med primeri domnevne diskriminacije v preteklem letu največ tistih s področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev in s področja socialnih pravic. Prijavitelji so največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi njihovih osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase ali etničnega porekla, spola in starosti.

Dodal je, da je tudi v letu 2021 delovanje organa za varstvo pred diskriminacijo zaznamovala epidemija covida-19, vendarle pa je opravil tudi približno 1.700 ur svetovanja in pri tem pomoč in podporo nudil 415 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani.

Med posebnimi poročili, ki naj izboljšajo stanje, velja izpostaviti pripravo poročila o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu.

Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar
in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik  
(Foto: Zagovornik načela enakosti)
Je šel Lobnik predaleč? Ministrica očitno meni, da ne!

Na srečanju je Lobnik ministrici predstavil nekatera priporočila, ki še niso bila upoštevana in sodijo v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Tako sta med drugim govorila o razlogih za spremembo zakona o mednarodni zaščiti, za katerega je Zagovornik ocenil, da je diskriminatoren.

Po njegovi oceni bi morali iz zakona umakniti določilo, da se lahko svetovalce za begunce razreši, če ti razpolagajo s podatki, ki bi lahko bili v škodo prosilca za mednarodno zaščito, a jih ne razkrijejo pristojnim.

Ministrica je ponovila javno že izraženo namero, da bo ta (domnevno) sporna določba iz zakona umaknjena. Tudi sicer je izpostavila pripravljenost za tesno sodelovanje z Zagovornikom, saj se zaveda nadzorstvene vloge te institucije in njenih prizadevanj za odpravo različnih diskriminatornih praks.

Še več; napovedala je sodelovanje v razpravi o možnostih sistematičnega zbiranja podatkov o osebnih okoliščinah žrtev prekrškov, ki so bili storjeni z diskriminatornim motivom.

(mbo)