Skupina Mladinska knjiga je osmič razpisala natečaj za književno nagrado modra ptica za najboljše še neobjavljeno književno delo.

Tokrat je namenjen mladinskemu romanu, znotraj tega pa je natečaj odprt za vse žanre in vsebine. Rok za oddajo besedila je 1. julij 2023.

Avtorje in avtorice vabijo, da na natečaj prijavijo svoja še neobjavljena dela, ki niso krajša od 7 in daljša od 15 avtorskih pol in so v izvirniku napisana v slovenskem jeziku. Delo, ki ga prijavljajo, ne sme sodelovati še v kakšnem drugem natečaju. Svoja dela lahko do roka pošljejo po elektronski pošti na naslov modraptica@mladinska-knjiga.si.

Strokovna komisija bo najboljšemu delu podelila nagrado v višini 10.000 evrov bruto. Nagrada vključuje avtorski honorar do naklade 5000 izvodov.

Bejart Ballet iz Lozane se znova vrača v Križanke

V sklopu 70. Ljubljana festivala se drevi obeta večer Bejart Balleta iz Lozane, še poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Skupina, ki bo letos že petič nastopila v ljubljanskih Križankah, bo tokrat predstavila deli Gila Romana t ‘M et variations…, ki je v obliki dnevnika naslovljeno na Mauricea Bejarta, in Bejart fete Maurice – izvlečki baletov Bejarta, ki jih je izbral Roman.

Bejart Ballet iz Lozane je od svojega nastanka, leta 1987, pomembna skupina, ki jo v koreografskem svetu pogosto omenjajo, so zapisali organizatorji Ljubljana festivala. Za njeno umetniško izvrstnost skrbi vodja Gil Roman, ki ga je za naslednika izbral sam Maurice Bejart, preden se je poslovil leta 2007.

Ljubljana Festival je švicarski plesni ansambel gostil že večkrat. Nazadnje so se ljubljanskemu občinstvu predstavili leta 2013, pred tem pa leto prej.

MK: dela morajo biti v izvirniku napisana v slovenskem jeziku.
V Steklenem atriju Mestne hiše slike in kipi Barbare Jurkovšek

V Steklenem atriju Mestne hiše bodo drevi odprli razstavo Barbare Jurkovšek z naslovom Nesmrtniki/Immortals.

S slikarsko-kiparsko postavitvijo se umetnica dotika nekaterih eksistencialnih vprašanj človeštva, ki v iskanju lastne nesmrtnosti pogosto usodno vpliva na evolucijske poti živega sveta.

Rdeča nit njenega raziskovanja so refleksije na realno okolje, v katerem živi, s posebnim poudarkom na nujnosti recikliranja civilizacijske navlake in neškodovanja drugim živim bitjem. Zato pogosto posega po že uporabljenih materialih.

Ob povezovanju tradicije s sodobnostjo si želi umetnica odgovoriti na vprašanje o varljivi meji med visoko in nizko umetnostjo ter osvetliti razmerja med umetnostjo, znanostjo in kičem, ki v času svetovnega spleta in plagiatorstva pogosto niso povsem jasna.

(mbo)