Hrvaški premier Andrej Plenković je v petek odprl mednarodno konferenco Dubrovnik Forum z za politika dokaj nenavadno iskrenostjo: pred približno 40. ministri, pomočniki ministrov in državnimi sekretarji, pa tudi predstavniki nekaterih evropskih institucij, mednarodnih organizacij in gospodarstva, je izrekel mračno napoved o posledicah vojne v Ukrajini.
Še več; med drugim je povedal, da “moramo reči, da umik Zahoda iz Afganistana ni bil najbolj dostojanstven. V očeh tistih, ki spremljajo igre moči na mednarodni ravni, je bil nedvomno znak šibkosti.”
Ob tem so bile politične turbulence in prioritete med velikimi silami osredotočene na druga vprašanja, je poudaril: “ZDA so bile bolj osredotočene na odnose s Kitajsko, bili smo priča koncu obdobja vladanja kanclerke Angele Merkel in oblikovanju nove koalicijske vlade v Nemčiji, medtem ko je Velika Britanija z izstopom iz Evropske unije spremenila svoj mednarodni položaj.”
Spomnil je, da se je tako v primeru Ukrajine ponovil isti scenarij kot ob invaziji na Gruzijo leta 2008: “Invazija na Ukrajino se je ponovila v času olimpijskih iger v Pekingu, le da tokrat zimskih,” je dodal.
Hrvaška lahko z LNG na Krku prispeva k energetski varnosti
svojih sosed Slovenije, BiH, Madžarske in Avstrije.“Posledice bodo revščina, lakota in novi valovi migracij!” Zakaj in čemu torej Slovenija odstranjuje mejne ovire?!
Predsednik hrvaške vlade je opozoril, da smo zaradi vojne v Ukrajini že priča pomanjkanju hrane v Afriki, kar bo povzročilo nadaljnjo slabitev in destabilizacijo ranljivih držav.
"Kot posledica se obetajo novi valovi migracij, od katerih jih bo veliko vodilo v Evropsko unijo," je jasno in glasno opozoril hrvaški premier. Toliko bolj zato čudijo poteze slovenske ministrice za notranje zadeve, Tatjane Bobnar, ki v sodelovanju s tako imenovano civilno družbo odstranjuje ovire na meji.
Glede odvisnosti od ruskih energentov je povedal, da je Hrvaška januarja 2021 odprla prvi terminal za utekočinjeni zemeljski plin in da namerava povečati kapaciteto utekočinjenega zemeljskega plina z 2,5 na 6,1 milijarde kubičnih metrov.
Pri tem je poudaril, da potrebe hrvaške industrije in gospodinjstev znašajo 2,8 milijarde kubičnih metrov plina. Plenković trdi, da lahko Hrvaška prispeva k energetski varnosti svojih sosed Slovenije, BiH, Madžarske in Avstrije ter vseh drugih, ki želijo uporabljati LNG na Krku.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar