Če ne bi bili dominantni mediji v Sloveniji tako zelo pod kontrolo omrežij strank 
SD in Gibanja Svoboda (ex-LDS in Zares), bi njih uredniki najbrž prenesli objavo hrvaškega Indexa. 

Če je niso zaznali, toliko huje; priča namreč o njihovi popolni nekompetentnosti. 
Če slednjo pobijajo, je v ozadju spet medijska politika aktualne vlade, za katero pa prevladujoča novinarska srenja trdi, da je pot k svobodi. 
Svobodi, no.

Še pred sinočnjim nastopom v oddaji “24ur ZVEČER“, v kateri je slovenski premier Robert Golob s posredovanjem voditelja Uroša Slaka domači javnosti natrosil nekaj puhlic, pomešanih z razlago ukrepov ob napovedani energetski krizi, je hrvaški Index objavil več kot zanimiv odziv na zadnje dogajanje na področju energetike v Nemčiji.

Ne samo zato, ker je do nje prišlo že pred nastopom predsednika vlade v studiu, pač pa tudi zato, ker se je Golob pohvalil s sodelovanjem z Nemčijo in njenim upoštevanjem slovenske iniciative “evropske solidarnosti”, navzlic temu, da ga je voditelj Slak opozoril, da se ta ob minuli covid-pandemiji sploh ni izkazala oziroma do nje sploh ni prišlo; tako pri maskah kot cepivih. Pa pustimo to. Zaenkrat.

Jesen bo v vsakem primeru precej depresivna.
Trikrat višje cene plina v Nemčiji in kaj storiti!?

“Mesečni računi za plin v Nemčiji bodo prihodnje leto zaradi zmanjšanega uvoza iz Rusije verjetno trikrat višji, je že prej opozoril vodja državne energetske regulatorne komisije, direktor distribucijskega podjetja pa kot odgovor v izogib morebitnim socialnim nemirom predlaga zamrznitev cen.

“Državljani že dobivajo dvakrat višje račune za ogrevanje, še preden je v izračun vključena vojna v Ukrajini,” je tako v intervjuju za časnik RND povedal Klaus Mueller, vodja nemške Zvezne agencije za omrežja.”

Tako- nič kaj optimistično- se prične omenjeni članek, ki je v bistvu opozorilo, 
kaj vodilno gospodarsko silo v Evropi čaka jeseni in pozimi. 

“Pripravljeni morajo biti, da bo od leta 2023 končna cena vsaj trikrat višja,” je poudaril Mueller in dodal, da so tržne cene v nekaterih primerih sedemkratne. “Ne bo takoj in tudi ne v celoti vplivalo na vse potrošnike, a na neki točki jo bo treba plačati. Zato je res smiselno zdaj prihraniti več,” je dejal.

Višje nabavne stroške bi po njegovih besedah ​​lahko pokrili z milijardami evrov subvencij plinskim podjetjem ali pa zgolj s prelaganjem stroškov na porabnike in državne pomoči na tiste, ki višjih cen ne morejo plačati.
Berlin zdaj računa na dostavo energentov po morski poti.
Bo uvoz ruskega plina po 21. juliju še sploh možen?

Nemčija je močno odvisna od uvoza ruskega plina, vendar se je dobava iz tega vira znatno zmanjšala, potem ko so zahodne države uvedle sankcije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino.

Nemški uradniki se zdaj upravičeno bojijo, da Moskva po koncu vzdrževalnih del 21. julija morda ne bo nadaljevala z dobavami po plinovodu Severni tok 1. Nemška vlada zato potrošnike in industrijo nenehno poziva k varčevanju z energijo in skuša zaradi strahu pred resnim pomanjkanjem povečati dobavo še pred začetkom kurilne sezone.

Mueller je poudaril, da je v primeru resne energetske krize oskrba gospodinjstev v skladu z nemškimi in evropskimi zakoni zagotovljena, in dodal, da “ni zelo verjetno”, da bi državljani ostali brez plina.

“Tudi po najslabšem scenariju naj bi Nemčija še vedno dobivala plin iz Norveške ter iz terminalov v Belgiji in na Nizozemskem, kmalu pa tudi neposredno iz terminalov na nemški obali,” je še pojasnil.

Stroški energije na posamezno gsopodinjstvo
naj bi v Nemčiji narasli na 4700 EUR letno.
Črn scenarij za Nemčijo možen oz. zelo verjeten, letni računi bi z 1500 lahko narasli na 4700 evrov

Kako se takšna stališča kažejo v realnosti?!

Roland Warner, vodja mestnega podjetja za distribucijo plina v Chemnitzu, je v intervjuju za Reuters dejal, da bi morala vlada omejiti dvig cen. “Povprečnim gospodinjstvom moramo pomagati in omejiti stroške energije,” je dejal Warner in opozoril, da bi lahko letni računi do oktobra narasli s sedanjih 1500 na 4700 evrov.

"Če se začnejo nemiri, se država s tem ne bo mogla spopasti," je dejal Warner. 

Nemško ministrstvo za energetiko se na prošnjo medija za komentar njegove izjave ni odzvalo, minister za energetiko Robert Habeck pa je doslej zavračal pozive države k omejevanju cen in poudarjal, da vlada ne more v celoti nadomestiti razlike med tržno ceno in najvišjo dovoljeno ceno.

Še več: po mnenju nemškega ministra bi s poskusom takega ukrepa javnosti posredovali signal, da se pri porabi energije ni potrebno vesti varčno.

Nekateri analitiki opozarjajo, da bi padanje življenjskega standarda lahko spodkopalo javno podporo ostrim stališčem zahodnih vlad do Moskve.

Anketa nemške javnomnenjske agencije Forsa, objavljena v sredo, je pokazala, 
da je podpora bojkotu ruskega plina padla s 44 odstotkov pred šestimi tedni 
na zdajšnjih 32 odstotkov, še poroča Reuters.

(mbo)