Kazen za kršenje predpisov v Istri je izključitev iz vodovodnega omrežja oz. prekinitev oskrbe z vodo.

Pregled poročanja hrvaških medijev v zvezi z uvedbo redukcije vode v Istri daje slika več kot zanimivo stanje na terenu: v najbolj razviti turistični regiji trenutno biva 245.000 turistov, zato je poraba vode največja. V Istri je poleti, ko se število prebivalcev več kot podvoji, poraba vode štiri do sedemkrat večja kot pozimi.

Vrh porabe je bil dosežen junija, prej kot je bilo običajno v preteklih letih, navajajo tamkajšnji mediji. Ob tem se je letošnja suša začela že pozimi, poletje z visokimi temperaturami pa traja že skoraj od sredine maja. Ker že dolgo ni bilo dežja, je bilo precej verjetno, da bo treba uvesti znižanje, o čemer so Vodovod Pula, istrski Vodovod Buzet in Vodovod Labin začeli razmišljati že- pozorno zdaj (!!!)- januarja.

Izjave v dogajanje vpletenih, predvsem odgovornih, pa so vendarle bolj pomirjujoče. “Omenil sem, da je bilo leta tudi 2012 kmetijstvo vključeno v prvo stopnjo redukcije, zdaj pa ni. In ne želim razmišljati o nekih črnih scenarijih,” je tako dejal istrski župan Boris Miletić.

Istra je še daleč od Kopra

Nekoliko konkretnejši je bil direktor puljskega vodovoda Edi Krajcar. Opozarja, da je Istra še daleč od tretje stopnje redukcije, ko se zaprejo “cevi”, kot smo temu priča v Kopru.

“Letos imamo podpovprečno povprečje padavin, le 654 milimetrov, sicer pa te znašajo 1155 milimetrov. Tu je narava naredila svoje. Na srečo je akumulacijsko jezero Butoniga napolnjeno bolj kot leta 2012, ko smo imeli zadnjo redukcijo. Gladina je meter višja, kot je bila pred 10 leti,” pove.

V Istri od včeraj velja prepoved tuširanja v prvi vrsti do morja, pa piše Dnevnik.hr. 
Ventile bodo zaprli tudi v kampih.

Upravitelji pravijo, da goste že obveščajo o redukciji vode, table bodo postavili v ponedeljek. Nekaterim ta informacija seveda ni bila všeč. Usodo prh si delijo tako javne kot zasebne zelenice, cena zalivanja hektarja takšnih površin pa je znašala tudi 5000 evrov.

Usodo prh si delijo tako javne kot zasebne zelenice. Brez zalivanja s pitno vodo, poroča Dnevnik.hr.

“Gostje si gotovo želijo zelene trave, ko pridejo na dopust. Ampak ukaze moramo spoštovati in jih tudi bomo. Bolje je, da je tudi trava suha, a da je voda v bazenu in se sezona ne konča predčasno,” pravijo turistični delavci.

Nove težave so občutili tudi ladjarji. V prejetem obvestilu jasno piše, da v marini ni več dovoljeno pranje plovil s pitno vodo. “No, to je za nas tako velik problem kot Eifflov stolp. Sploh za plovila, ki gredo v dnevni najem. Vsak dan sproti jih je treba prati,” se je hrvaškim novinarjem pritožil najemnik čolnov Milorad Dragaš.

Prepovedano je tudi pranje avtomobilov, v vsem pa je tudi nekaj dobrega, sklenejo hrvaški mediji. Vročinski val, ki je zajel vso Evropo, je nekatere turiste pripravil na to, kar jih čaka pri nas. “Tudi pri nas kmetje ne smejo zalivati ​​zelenjave,” tako pravijo turistke iz Belgije.

Skratka- za mnoge nič novega, bi lahko dodali.

Cevi, tako kot v Kopru, v hrvaški Istri še ne bodo tako kmalu zaprli.
Okoljski minister z župani išče rešitev za vodooskrbo slovenske Istre

Rešitev za stabilno oskrbo slovenske Istre s pitno vodo pristojni iščejo že desetletja, na današnje vroče poletno popoldne poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Danes je na delovni obisk, ki ga je začel z ogledom potoka Suhorca, prišel minister za okolje Uroš Brežan. Skupaj s kraškimi in brkinskimi župani in civilno iniciativo Ohranimo Brkine je iskal rešitev za dodaten vir pitne vode.

Jasnih odgovorov še ni, rešitev pa iščejo za urgentne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v letu ali dveh in bodo omilili sedanje stanje.

Obenem iščejo pot do dolgoročnih rešitev za ponavljajoče se težave z oskrbo s pitno vodo, še poroča STA.

Mario Benkoč, predstavnik civilne iniciative Ohranimo Brkine, je povedal, da so ministru predstavili razloge, zaradi katerih menijo, da akumulacija Suhorca in Padež ni primerna, in kot rešitev predlagali povezavo vseh vodovodov na območju.

(mbo)