Članice Evropske unije so danes po neuradnih informacijah dosegle dogovor o dodatnih sankcijah proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino.

Obsežno in dolgo pričakovano sporočilo za javnosti, ki naj bi odredilo gospodarsko prihodnost starega kontinenta to jesen in zimo, svetovni mediji sicer pričakujejo jutri.

Danes dogovorjeni paket ukrepov med drugim vključuje prepoved uvoza zlata iz Rusije ter zlata ruskega porekla iz tretjih držav, je razvidno iz pravne podlage, ki jo je pridobila Slovenska tiskovna agencija (STA).

EU prav tako uvaja določila, v skladu s katerimi bodo morali posamezniki in pravne osebe, proti katerim je EU uvedla sankcije, pristojnim lokalnim oblastem poročati o svojem premoženju na območju unije, če to še ni bilo zamrznjeno. Na seznam sicer dodaja več deset posameznikov in več pravnih oseb, tudi Sberbank.

Države članice morajo zdaj še uradno potrditi nove sankcije, kar bodo storile po pisnem postopku, ki se bo sklenil jutri dopoldne, še prenaša STA.

Pridelava ukrajinskega žita nikakor ni zanemarljiva,
a ne vpliva usodno na svetovno proizvodnjo, trdi Rusija.
Rusija ob robu srečanja Erdogan- Putin razkrila mit o usodnosti ukrajinskega žita

Pričakovano pa je pod radarjem evropskih (in slovenskih) dominantnih medijev in mimo nas letela novica, ki so jo ruski in drugi svetovni mediji poimenovali “Razkritje mita o pomembnosti ukrajinskega žita”!

Tako so Rusi pred srečanjem v Iranu, na katerem naj bi Putin in Erdogan razpravljala tudi o ukrajinskem izvozu žita, je rusko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, za katero trdi, da “razkriva mite” o ukrajinskem žitu.

V zelo skrajšani verziji ta glasi takole:

"Mit: 
ruski predsednik Vladimir Putin namerno blokira svetovno oskrbo s pšenico. 

Dejstvo: 
Po statističnih podatkih ZN se na svetu letno pridela 800 milijonov ton žita. 
Zato ocenjenih 20 milijonov ton ukrajinskega žita po definiciji ne more radikalno rešiti problema."

Rusija pojasnjuje, da izvoza žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč nikoli ni blokirala, pri čemer v Moskvi vztrajajo že nekaj časa.

“Nasprotno, po svojih najboljših močeh se trudimo zavarovati dva humanitarna pomorska koridorja v Črnem in Azovskem morju. Problema sta velika nevarnost min in grožnja Kijeva z obstreljevanjem ladij. Slednje onemogoča varno plovbo v njenih teritorialnih vodah,” trdi Kremelj.