Iz ukrajinske Odese je danes izplula prva ladja z ukrajinskim žitom v skladu z dogovorom, ki sta ga pred dobrim tednom dni ob posredovanju ZN in Turčije sklenili Rusija in Ukrajina.
S koruzo naložena ladja Razoni je prek Črnega morja odplula v smeri Libanona, poročanje svetovnih medijev prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).
Po navedbah ukrajinskega ministra za infrastrukturo Oleksandra Kubrakova je na ladji skupno 26.000 ton koruze, na svoji poti do končnega cilja pa se bo predvidoma v torek ustavila v Istanbulu, kjer bo podvržena inšpekcijskemu pregledu.
Kot so že v preteklih dneh prenesli mediji, potrdili pa pristojni vseh držav, vpletenih v proces, je Rusija zahtevala podrobne inšpekcije ladij tudi pri vračanju v matična pristanišča, kar ji je bilo tudi odobreno.
Ruska invazija na Ukrajino že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu. Ukrajina za zastoj krivi rusko pomorsko blokado, Rusija pa ukrajinsko polaganje pomorskih min v vode pred črnomorskimi pristanišči.
Po navedbah Turčije bodo v skladu z dogovorom po vzpostavljenem koridorju izpluli novi konvoji. Poleg Odese so v preteklih dneh dela za ponoven začetek izvoza potekala še v ukrajinskih pristaniščih Černomorsk in Pivdeni.
Rusija je zahtevala- in dosegla- podrobne inšpekcije ladij
tudi pri vračanju v matična pristanišča.Morebitna novica dneva: Alžirija se zanima za vstop v skupino BRICS
Kot še prenašajo svetovni mediji, pa je alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune dejal, da se ta severnoafriška država zanima za pridružitev ekonomski skupini BRICS.
V televizijskem intervjuju na nacionalni televiziji je zatrdil, da Alžirija v veliki meri izpolnjuje zahteve za pridružitev skupini. Skupino držav BRICS, skladno s kratico, sicer sestavljajo Brazilija, Rusija, Kitajska, Indija in Južna Afrika.
Vest je nadaljevanje niza šokantnih novic v zvezi z aktivnim ekonomskim dogajanjem v zakulisju ukrajinske vojne; tako je bila ob koncu tedna v fokusu zanimanja svetovne javnosti iniciativa severnoafriških držav, ki so Kitajsko pozvale k sofinanciranju izgradnje plinovoda, s katerim bi bodočo vodilno svetovno ekonomsko silo s tem energentom neposredno oskrbovali iz tega dela sveta.
Sodelovanje med omenjenimi državami se je le-še krepilo ob ruski invaziji na Ukrajino, po zaprtju zahodnega trga za Rusijo. Več kot očitno je tudi, da imajo ob zlomu energe(n)tskega pakta Nemčija- Rusija preostale države, vključno z Rusijo, alternativo, EU pa niti ne.
Jesen bo še burna in najbrž tudi bridka, opozarjajo (pre)mnogi.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar