Kot povzemajo svetovni mediji, BBC-jev tajvanski dopisnik Rupert Wingfield-Hayes navaja, da sta po dostopnih podatkih v najnovejšem ameriško-kitajskem sporu okrog otoške “države” Tajvan aktivirani obe kitajski letalonosilki.
Proti Tajvanski ožini so oblasti v Pekingu seveda usmerile tudi vse spremljevalne vojaške ladje, še poročajo.
Jasno je, da se Peking po obisku Nancy Pelosi na Tajvanu ne bo zadovoljil zgolj z besedami ali usmerjenimi gospodarskimi sankcijami, opozarja BBC.
Napoved šestih velikih območij okoli Tajvana, kjer bo Kitajska od jutri naprej izvajala vojaške vaje s pravim/bojnim strelivom, se lahko po poročanju vodilnega britanskega medija spremeni v resno krizo.
Uradni Peking je isto storil tudi leta 1996, ko se je situacija sprevrgla v t.i “Krizo v Tajvanski ožini”. Toda takrat so bila območja kitajskih vojaških vaj zunaj tajvanskih teritorialnih voda, opozarjajo.
Tokrat tri od šestih območij posegajo v teritorialne vode Tajvana. Po Wingfield-Hayesu gre za dogodek brez primere, Peking pa ima- povsem pričakovano- jasno izraženo tudi podporo Moskve.
Kitajski letalonosilki, zasidrani v Dalianu, provinca Liaoning.
(Vir: splet) Okoli Tajvana trenutno kroži 27 kitajskih bojnih letal, situacija pa je dosti bolj kočljiva kot leta 1996
Če bo Kitajska s svojimi vojaškimi ladjami ali letali dejansko vstopila na ta območja, bo to tudi tehnično pomenilo invazijo, še opozarja BBC. To še poveča vložke, saj se bo Tajvan morda počutil prisiljen braniti svoje ozemeljske vode.
Ameriška mornarica dogajanje zelo pozorno spremlja, navajajo drugi svetovni mediji.
Prav zato je ameriška letalonosilka USS Ronald Reagan s svojo bojno skupino v bližnjem Filipinskem morju, kar je še ena podobnost z letom 1996.
Tudi takrat je takratni ameriški predsednik Bill Clinton v bližino Tajvana poslal dve bojni skupini letalonosilk. Namen je bil jasen in izrazit: Kitajski so dali jasno vedeti, da je Amerika pripravljena posredovati, če bi se v Pekingu odločili za napad na otok.
Objava kitajskega obrambnega ministrstva na omrežju Twitter.Zadnja poročila navajajo, da okrog Tajvana- ta šteje slabih 24 milijonov prebivalcev- trenutno kroži kar 27 kitajskih bojnih letal, med njimi 16 Suhojev (SU- 30).
Toda vojaške razmere so zdaj povsem drugačne od tistih leta 1996. Kitajska ima namreč dve letalonosilki in obe sta po poročanju BBC na poti proti Tajvanski ožini. Ob tem velja omeniti, da so tretjo letalonosilko Kitajci nedavno splavili, še ena pa je na navozu.
Letalonosilka, poimenovana Fudžian, je tehnično naprednejša od preostalih v floti, saj ima drugačno zasnovo vzleto-pristajalne steze, s tem pa tudi katapultiranja letal.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar