V Kninu na Hrvaškem na osrednji slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov danes obeležujejo 27. obletnico vojaško-policijske operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem.

Premier Andrej Plenković je v govoru izpostavil pomen Nevihte za vzpostavitev državnosti, kot tudi njen obrambni značaj, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Hrvaški mediji medtem poudarjajo znana dejstva te vojaško-policijske operacije: v 84-ih urah je bilo osvobojenih 11.000 kvadratnih kilometrov zasedenega ozemlja v severni Dalmaciji, Liki, Banovini in Kordunu. 

Področje hrvaškega Podonavja ( vzhodne Slavonije, južne Baranje in zahodnega Srijema) je bilo reintegrirano na miren način v obdobju med 15. januarjem 1996 in 15. januarjem 1998.

Hrvaški strateški cilji so popolnoma izpolnjeni.
Govora obeh predsednikov zmes zgodovine in aktualne zunanjepolitične situacije

Tako je predsednik vlade Plenković poudaril, da je Hrvaška- sledeč viziji prvega predsednika dr. Franje Tuđmana– po 900 letih ponovno vzela usodo v svoje roke. Poudaril je, da so vojni veterani dali največji prispevek k temu, “zato so tudi temelj naše Domovine.”

“Nevihta je omogočila tudi mir v BiH, omogočila osvoboditev dela ozemlja BiH, preprečila je genocid v Bihaću, omogočila Daytonski sporazum in še danes se zavzemamo za njegovo spoštovanje,” je dejal Plenković.

“Ker vemo, kako je biti žrtev agresije, smo podprli Ukrajino. Zavzemali se bomo za zaščito Hrvatov v BiH, ker evropske BiH ni, dokler vsi njeni državljani, predvsem Hrvati, ne bodo legitimno zastopani v predstavniških telesih države. Osnova za to je tako pravična volilna zakonodaja kot tudi boljše delovanje Bosne in Hercegovine,” je dejal Plenković in si prislužil aplavz zbranih.

Večkrat neprimerne spletne objave so pač duhoviti hrvaški odgovor
na srbsko mitomanijo.
Milanović: V Srbiji ni težko biti predsednik, še manj premier. Gre za državo, kjer vsi mislijo enako!

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je v svojem govoru osredotočil na položaj Hrvatov v Bosni in Hercegovini in domnevno deprivilegirani položaj Srbov. Opozoril je, da je hrvaško ljudstvo v Bosni in Hercegovini trenutno brez pravic in da ga konstantno žalijo.

“To delajo ljudje, ki so med vojno prejeli najvišja možna odlikovanja od Hrvaške. Hrvaška se temu mora zoperstaviti, Hrvaška ni pasivna opazovalka in v EU nismo vstopili zato, da bi bili upravičenci do evropskih sredstev, ampak zato, da našo državo uporabljamo v kljubovanju tistim, ki nas hočejo razvrednotiti. To je politika, ki nima alternative.”

Milanović je v nadaljevanju povedal, da bi druga tema “lahko bila odhod Srbov iz teh krajev”. Poudaril je, da gre za človeško tragedijo, katere razlog pa leži v dejstvu, da je zanjo kriv “pohlep (lakomnost) oblastnikov v Beogradu, ki niso želeli sprejeti načrta Z4. To je treba vedno znova poudarjati.”

Milanović je javno omenil nekaj manj znanih dejstev: da načrt Z4 za Hrvaško ni bil ugoden, vendar ga je bilo hrvaško vodstvo takrat pripravljeno sprejeti; da bi Hrvaška lahko danes izgledala drugače, lahko bi bila razdeljena; da je bila operacija tvegana in da vojska ni imela streliva za več kot dva tedna bojev.

“Ukrepati je bilo treba hitro. In zato danes, ko poslušamo laži, da ima Hrvaška projekte in načrte v BiH, naj bo jasno: hrvaška vojska Daytona ni omogočila, vendar ga brez nje ne bi bilo.

Hrvaška vojska je zelo aktivna tudi pri civilnih operacijah,
kot so gašenje požarov, reševanja ponesrečenih in podobno.
Nova vlaganja v hrvaško vojsko, zaključni prelet novih zračnih plovil zahodne izdelave

Opomnil je, da je oktobra 1995– skoraj mesec in pol po začetku zaključnih spopadov v BiH- hrvaška vojska razbila srbsko, a se nihče ni niti zahvalili. Še huje, bi lahko pripisali, po besedah Milanovića “Hrvaško še vedno sumijo, da je okupator”.

Ob zaključku je ponovil, da so daytonske pravice in obveznosti določene "z lekarniško natančnostjo". Hrvaška glasno poudarja, da razvrednotenja slednjih ne bo dopustila. 

“Tisti na drugi strani verjetno tega ne razumejo, a bodo morali. Argumenti so na naši strani, prisilimo jih v poštene dogovore. Hrvaški glas ima pravico biti slišan in hrvaška pravica biti spoštovana.”

"In Srbija? V tej državi ni težko biti predsednik, še lažje je biti predsednik vlade. Vsi v tej državi mislijo enako. Ali je normalno ne priznati Kosova, podpreti Rusijo …"

“Imamo svoje obveznosti; svojo vojsko, v katero moramo vlagati. Naša vojska je članica Nata, a je njena naloga braniti hrvaško celovitost. Obrambo vsakega centimetra ozemlja, obrambo prebivalstva in demokratično izvoljene oblasti; to troje imamo in deluje bolje kot v mnogih drugih državah, ” je zaključil.

Sledil je prelet zračnih sil, med njimi hrvaške akrobatske skupine “Krila Oluje” s šestimi letali Pilatus in poslavljajočih se lovcev Mig-21, dogajanje pa je obeležila tudi vest, da Hrvaška v prihajajočem obdobju v vojsko vlaga 7,6 mlrd HRK (približno milijarda EUR).

Gre za največjo vsoto od osamosvojitve, s tem pa bo slovenska južna soseda izpolnila NATO normo/obvezo, ki znaša 2 odstotka proračuna.

Kot znak dodatne modernizacije sta prizorišče preletela helikopterja Sikorsky UH-60 “Black Hawk” v sestavi HRZ (Hrvaško vojno letalstvo), že naslednje leto pa naj bi na proslavi sodelovali novi lovci 4/5 generacije Rafale, ki jih je Hrvaška naročila v Franciji.

(mbo)